Računalniška zvočna produkcija

2021/2022
Program:
Interdisciplinarni magistrski študijski program 2. stopnje Računalništvo in matematika
Letnik:
1 in 2 letnik
Semester:
prvi
Vrsta:
izbirni
ECTS:
6
Jezik:
slovenski, angleški
Nosilec predmeta:

Denis Trček

Izvajalec (kontaktna oseba):

Denis Trček

Ure na teden – 1. semester:
Predavanja
3
Seminar
0
Vaje
2
Laboratorij
0
Vsebina

Uvod in zgodovinski pregled področja.
Temelji zvoka in računalniške zvočne produkcije:
fizikalni (zvok in amplituda, frekvenca, hitrost, jakost, faza, interferenca, absorbcija),
matematični (Fourierova teorija, teorem o vzorčenju, konvolucija, korelacija, Gaborjev zvočni kvant, itd.),
fiziološki - psihoakustika (slušna percepcija in frekvenčni razpon, posredna percepcija prek drugih anatomskih struktur, pomen harmonskih komponent zvoka, lokalizacija, maskiranje, kritični pasovi, učinki okolja, rezultati zadnjih raziskav nevro-znanosti na tem področju).
Elektronski in omrežni vidiki procesiranja: analogni in digitalni signal, (kvantizacijski) šum, pasovna širina medija in naprave, ojačitev in slabenje, analogno digitalna in digitalno analogna pretvorba, popačenja, filtriranje, mikrofoni.
Generatorji zvoka: sintetizatorji, vzorčevalniki.
Računalniško snemanje: zajem kodiranega zvoka (sekvencerji), zajem vzorčenega zvoka (direct-to-disc recording).
Standardne studijske komponente: mešalniki, limiterji, kompresorji, reverberatorji, odstranjevalci šuma, korektorji višine, ekvilizatorji.
Protokoli v zvočni produkciji: MIDI, IEC-60958 (AES / EBU), S/PDIF, AC-3, E-AC-3.
Sinhronizacijski mehanizmi: MTC, SMPTE, integracija z video produkcijo in filmom.
Programski standardi: vmesniki (VST / Steinberg, DirectX / MS), formati zapisov (Wav, MP3, Ogg).
Sodobna zvočna reprodukcija (omrežni tokovniki, protokoli RTP, RTCP in RTSP).
Profesionalna orodja (Steinberg, Roland, odprtokodne rešitve).
Zaščita intelektualne lastnine.
Zaključki.
Addendum: Mini vložki s praktičnim delom, ki pokrivajo najnovejše trende ali specifične vidike, ki niso pokriti na vajah.

Temeljni literatura in viri

D. Trček: Računalniška zvočna produkcija, kopije prosojnic, FRI UL, 2017 / 2018.
Loy G., Musimathics, The MIT Press, MIT, Cambridge, 2006.

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je, da študentje tehničnih in umetniških profilov pridobijo in osvojijo znanja na področju računalniške zvočne produkcije tako za čisto tehnično, kot tudi kreativno aplikacijo v produkcijskih okoljih.
Splošne kompetence:
Sposobnost definiranja, razumevanja in reševanja kreativnih profesionalnih izzivov na področju računalništva in informatike.
Sposobnost profesionalnega komuniciranja v materinem in tujem jeziku.
Sposobnost razumevanja in uporabe znanja računalništva in informatike na drugih relevantnih področjih (ekonomija, organizacija, umetnost, itd.).
Predmetno specifične kompetence:
Praktična znanja in sposobnosti na področju strojne in programske opreme ter informacijske tehnologije za uspešno profesionalno delo.

Predvideni študijski rezultati

Po zaključku predmeta bo študent:

-poznal inženirske principe računalniške zvočne produkcije,
-poznal in razumel fiziološke zakonitosti percepcije zvoka,
-znal uporabljati omenjene principe v produkcijskem okolju,
-sposoben razvoja enostavnejših tehnoloških rešitev na tem področju,
-uporabe pridobljenih znanj tudi na področjih kreativnega ustvarjanja (umetnost),
-poznal problematiko zaščite in varovanja intelektualne lastine.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja, vaje s projektnim delom (praktične prototipne implementacije), lastne predstavitve.
Udeležba na vajah je obvezna (zahtevan procent udeležbe se določi ob začetku študijskega leta).
Nosilec predmeta lahko določi obvezno udeležbo tudi na predavanjih.

Načini ocenjevanja

50 % ocene predstavlja sprotno delo študenta v obliki preverjanj na vajah (domače naloge, kvizi, praktičen projekt)
50 % ocene pa predstavlja izpit, ki je načeloma v pisni obliki, lahko pa tudi v pisni in ustni obliki (pri čemer lahko nosilec namesto ustnega izpita uvede seminar).
Za uspešno opravljene obveznosti pri predmetu morata biti pozitivni obe delni oceni. Pristop k pisnemu izpitu je možen le po uspešno opravljenih obveznostih pri vajah (in v primeru dodatnih zahtev, ki se nanašajo na predavanja, po izpolnitvi le-teh).
(ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno), ob upoštevanju Statuta UL)

Reference nosilca

Pet najpomembnejših del:
Trček D., An integrative architecture for a sensor-supported trust management system. Sensors, vol. 12, no. 8, str. 1-14, 2012.
Trček D. et al., Computationally supported musical composition using Petri Nets, Proc. of the ACACOS '13, str. 149--152, Kuala Lumpur, 2013.
Jelenc D., Trček D., Qualitative trust model with a configurable method to aggregate ordinal data, Autonomous agents and multi-agent systems, vol. 28, iss. 5, pp. 805-835, Springer, 2014.
Trček D., STRATOSpheric SMOOTH, CD and MP3 web edition, Amazon / CreateSpace, Seattle, 2012.
Tamara T. Pečak et al., Gabrijel Stupica pod drobnogledom - tehnologija nastajanja in reševanja umetnin, DVD, Moderna galerija, UL ALUO, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana, 2013 (glasbena oprema, soavtor D. Trček).
Celotna bibliografija je dostopna na SICRISu:
The whole bibliography can be obtained at the below URL:
http://sicris.izum.si/search/rsr.aspx?lang=slv&,id=7226.