Didaktika 1 *

Pogojev za vključitev v delo ni.

Predmet in naloge didaktike, odnos med splošno in specialno didaktiko.
Dejavniki pouka: učitelj – učenec – učna snov, vloga učitelja in učenca v sodobni šoli, tradicionalni in komunikacijsko - konstruktivistični model pouka.
Struktura vzgojno-izobraževalnega procesa: materialno-tehnični, spoznavni in psihološki vidik pouka.
Sestavine izobraževanja: znanje, sposobnosti – spretnosti, predmetnik in učni načrt, učna vsebina.
Učne metode in učne oblike, strategije pouka.
Artikulacija učnega procesa (priprava ali uvajanje učencev, obravnava nove učne snovi, urjenje, ponavljanje, preverjanje, ocenjevanje).
Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa, operativno oblikovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, Bloomova taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev.
Preverjanje in ocenjevanje znanja, vrste in načini preverjanja, prednosti in slabosti posameznih načinov preverjanja, pravilniki o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Didaktična načela in njihovo uresničevanje.
Učna individualizacija in diferenciacija.
Učne razlike med učenci, delo z učenci z učnimi težavami, odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci.
Sodelovanje učitelja s starši, vloga in delo razrednika.
Načtovanje učiteljevega dela.
Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija pri pouku.

Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Visokošolski učbenik. Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Izbrana poglavja iz didaktike. (1991). Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Strmčnik, F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Strmčnik, F. (2010). Problemski pouk v teoriji in praksi. Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Valenčič Zuljan, M. in Kalin, J. (2020). Učne metode in razvoj učiteljeve metodične kompetence. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Študenti:
spoznajo povezanost in odvisnost med temeljnimi dejavniki pouka ter njihovega vpliva na šolsko uspešnost,
oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo učnih oblik, učnih metod in učnih sredstev,
razvijajo sposobnost za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov, obvladajo temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
razvijajo zanimanje in sposobnosti za uvajanje inovacij pri pouku in za ustvarjalno iskanje učinkovitih načinov za doseganje učnih ciljev,
se seznanijo s temeljnimi didaktičnimi značilnostmi prenove naše osnovne in srednje šole,
dobijo vpogled v vlogo učitelja pri pouku ter si oblikujejo pozitiven odnos do učiteljskega poklica in tako oblikujejo osnovo za svoj profesionalni razvoj,
oblikujejo interes in kritičen odnos do didaktične literature.

Študent(ka):
Pozna temeljne dejavnike pouka in njihovo medsebojno soodvisnost.·
Razume bistvene značilnosti tradicionalnega in komunikacijsko-konstruktivističnega modela pouka.·
Pozna značilnosti ter prednosti in omejitve posameznih učnih oblik in učnih metod.·
Pozna artikulacijo učnega procesa in značilnosti vsake od učnih etap.·
Pozna taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev, pomen načrtovanja operativnih vzgojno-izobraževalnih ciljev ter načine preverjanja stopnje njihovega doseganja.·
Pozna didaktična načela in poti za njihovo uresničevanje.·
Pozna modele učne individualizacije in diferenciacije ter prednosti in omejitve posameznih modelov.

Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj. Predavanja vključujejo različne načine aktivnega, izkušenjskega učenja, kjer so študenti sooblikovalci učnega procesa. Študenti pri vajah povezujejo teorijo s konkretnimi primeri in pridobivajo veščine komuniciranja, nastopanja pred skupino, diskutiranja, analiziranja situacij, razvijajo spretnosti načrtovanja, se učijo izbiranja ustreznih načinov dela za doseganje zastavljenih ciljev, preizkušajo različne učne metode in oblike. V okviru predmeta pripravijo tudi seminarsko nalogo, v kateri podrobneje analizirajo enega od didaktičnih problemov.

Pred pristopom k izpitu študenti opravijo seminarsko nalogo in refleksijo ene od vaj, pri kateri so aktivno sodelovali. Študenti opravijo pisni izpit
(ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno), ob upoštevanju Statuta UL)

Janica Kalin:
VALENČIČ ZULJAN, Milena, KALIN, Jana. Učne metode in razvoj učiteljeve metodične kompetence. 1. izd. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2020. 232 str., ilustr. ISBN 978-961-253-262-8. [COBISS-SI-ID 22908419]
KALIN, Jana. "Nadarjenost uspeva le tam, kjer je pričakovana, zaželena in kjer je deležna veliko pedagoške skrbi in podpore": pomen odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Sodobna pedagogika. dec. 2021, letn. 72 = 138, št. 4, str. 70-89. ISSN 0038-0474. [COBISS-SI-ID 95268355]
KALIN, Jana. Pomembnost dela razrednika in svetovalnega delavca v oddelčni skupnosti. V: GREGORČIČ MRVAR, Petra (ur.), KALIN, Jana (ur.). Sodobni pogledi in izzivi v vzgojno-izobraževalnem in svetovalnem delu: prispevki ob jubileju Metoda Resmana. 1. izd. V Ljubljani: Založba Univerze, 2022. Str. 67-88. Razprave FF. ISBN 978-961-7128-28-4, ISBN 978-961-7128-27-7. ISSN 2335-3333. [COBISS-SI-ID 105563907]
ŠTEH, Barbara, MURŠAK, Janko, MAŽGON, Jasna, KALIN, Jana, GREGORČIČ MRVAR, Petra. School-home-community: innevitable connections. Berlin: Peter Lang, 2018. 195 str., ilustr. Erziehung in Wissenschaft und Praxis, Bd. 12. ISBN 978-3-631-75928-8, ISBN 978-3-631-77287-4. [COBISS-SI-ID 68521058]
ERMENC, Klara S., KALIN, Jana, MAŽGON, Jasna. How to run an empty school : the experience of Slovenian school heads during the COVID-19 pandemic. SAGE open. July-Sep. 2021, vol. 11, issue 3, str. 1-12, ilustr. ISSN 2158-2440. [COBISS-SI-ID 70994435]