Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Fizika je usposobiti strokovnjaka, sposobnega reševanja problemov, ki se pojavljajo pri raziskavah naravnih pojavov v širšem smislu, v ožjem pa pri študiju lastnosti in zgradbe snovi ter fizikalnih lastnosti materialov, pri čemer je ključnega pomena spoznavanje z novimi tehnologijami in delo z informacijskimi sistemi. Diplomant astronomske smeri pridobi izkušnje pri zelo raznovrstnih problemih, ki jih srečujemo pri fizikalni razlagi pojavov v vesolju. Diplomant izobraževalne smeri dobi široko izobrazbo iz temeljne fizike in osnovne veščine komuniciranja in posredovanja znanstvenih dognanj širši javnosti. Diplomant meteorološke smeri je usposobljen za reševanje problemov s področja bazične fizike atmosferskih pojavov in za razumevanje osnov njihovega matematičnega opisa v modelih za vremenske in klimatske procese, ter s področja geofizike in interdisciplinarnih področij.
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Fizika
Študij na Oddelku za fiziko sloni na univerzitetnem prvostopenjskem programu Fizika, ki vas bo popeljal od Newtonovih zakonov do nanofizike in snemanja hologramov. Znotraj programa poleg splošne smeri Fizika nudimo tudi Izobraževalno smer, namenjeno vsem s posebnim veseljem do posredovanja fizike, in Astronomsko smer za tiste, ki vas mika raziskovanje vesolja, vse tiste, ki vas zanimajo dogajanja v ozračju, pa vabimo k vpisu na Meteorološko smer.
prof. dr. Tomaž Zwitter (Astronomska smer)
izr. prof. dr. Gregor Skok, univ. dipl. meteorol. (Meteorologija)
prof. dr. Gorazd Planinšič (Izobraževalna smer)
prof. dr. Simon Širca (Fizika)
prof. dr. Simon Širca
S študijem na programu Fizika študent pridobi:
- sposobnost kritične analize vzročnosti naravnih pojavov,
- znanje metod, ki se uporabljajo na različnih področjih naravoslovja,
- zmožnost predstavitve rezultatov v obliki, dostopni strokovni in širši javnosti,
- usposobljenost oblikovanja in analize rezultatov z računalniškimi metodami in orodji,
- gibčnost v strokovni rabi tujega jezika (seminarske naloge v tujem jeziku),
- sposobnost fizikalne analize dogajanj v atmosferi in njihove povezave z ostalimi komponentami klimatskega sistema (oceani, trda zemlja) in drugimi področji geofizike.
Fizika sodi med osnovne naravoslovne predmete. Študent študijskega programa Fizike:
- pridobi pregled nad osnovnimi fizikalnimi naravnimi zakoni,
- uvidi povezave med različnimi pojavi v naravi,
- zna fizikalno modelirati praktične probleme,
- pridobi osnovne eksperimentalne spretnosti,
- zna kvalitativno analizirati podatke iz eksperimentov,
- je sposoben formulirati fizikalne probleme v matematičnem jeziku,
- zna kvantitativno analizirati nove probleme in reševati modele,
- lahko predstavlja fizikalne probleme in rezultate nefizikom,
- fizikalne vsebine zna posredovati širši javnosti,
- pridobi pregled nad osnovnimi fizikalnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo atmosferske procese in z njimi povezana dogajanja v Zemljinem klimatskem sistemu,
- pridobi bazična sposobnost interpretacije in uporabe modernih orodij za opisovanje in napovedovanje atmosferskih procesov.
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Fizika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta matematika, če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:
splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk
uspeh iz matematike pri splošni maturi 30 % točk
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 20 % točk
uspeh iz fizike pri splošni maturi oz. v 3. letniku, če je kandidat ni
opravljal pri splošni maturi 20 % točk
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
splošni uspeh pri poklicni maturi 50 % točk
uspeh iz matematike pri poklicni maturi ali uspeh pri
maturitetnem predmetu matematika 30 % točk
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 20 % točk
kandidati iz točke c) pa izbrani glede na:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu 30 % točk
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk
uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku,
če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu 30% točk
uspeh iz fizike pri zaključnem izpitu oziroma ocena iz fizike v
zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval, če je
kandidat ni opravljal pri zaključnem izpitu 30% točk
Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.
Za smeri: Fizika, Astronomska smer in Izobraževalna smer
Za vpis v višji letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
- za vpis v 2. letnik: Klasična fizika, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I in II, Računalniški praktikum in skupno vsaj 52 ECTS,
- za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Moderna fizika I in II, Matematika III in IV, Fizikalni praktikum III in IV in skupno vsaj 50 ECTS.
Za smer Meteorologija:
Za vpis v višji letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
- za vpis v 2. letnik: Klasična fizika, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I in II, Računalniški praktikum in skupno vsaj 52 ECTS,
- za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Moderna fizika I, Matematika III in IV, Fizikalni praktikum III, Uvod v fiziko atmosfere in skupno vsaj 50 ECTS.
Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
b) vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Diplomanti visokošolskega strokovnega programa (VSP) Fizikalna merilna tehnika se lahko vpišejo v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Fizika pod pogojem, da so diplomirali na VSP, da je bila njihova
povprečna ocena izpitov najmanj 8 in da so uspešno opravili še dva diferencialna izpita: Klasična mehanika 1 in Statistična termodinamika. V primeru, da se diplomant VSP vpiše v drugi letnik univerzitetnega študijskega programa, opravljanje navedenih diferencialnih izpitov ni potrebno, izpolnjen pa mora biti pogoj o minimalni povprečni oceni izpitov.
Možen je prehod iz starih univerzitetnih študijskih programov, pri čemer se na podlagi doseženih kreditnih točk v predhodnem programu določi, v kateri letnik se lahko kandidat vpiše. Pri priznavanju izpitov odloča študijska komisija OF FMF.
Pri enakih pogojih kot pri prejšnji točki je možen tudi prehod iz primerljivih študijskih programov področja
fizika na drugih univerzah, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis na univerzitetni študij. O pogojih za
dokončanje študija odloča študijska komisija OF FMF.
Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS po letniku (skupno 180 ECTS).
- KLASIUS-SRV: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
- ISCED: vede o neživi naravi (44)
- KLASIUS-P: Fizika (4411)
- KLASIUS-P-16: Fizika (0533)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 7
- Raven EOK: 6
- Raven EOVK: Prva stopnja
