Univerzitetni študijski program 1. stopnje Fizika

Diplomanti študijskega programa Fizika se lahko zaposlujejo na področjih, kot so na primer:

raziskovalna dejavnost,
visoko šolstvo,
računalniška industrijaelektro- in elektronska industrija,
telekomunikacije,
optična industrija,
strojna industrija,
gradbeništvo,
energetika,
kemijska industrija,
farmacevtska industrija,
zdravstvo,
certifikacijske institucije,
izobraževanje in mediji,
finance,
državna uprava (različne agencije).
Predvidoma bo večina diplomantov nadaljevala študij na drugi stopnji.

Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Fizika je usposobiti strokovnjaka, sposobnega reševanja problemov, ki se pojavljajo pri raziskavah naravnih pojavov v širšem smislu, v ožjem pa pri študiju lastnosti in zgradbe snovi ter fizikalnih lastnosti materialov, pri čemer je ključnega pomena spoznavanje z novimi tehnologijami in delo z informacijskimi sistemi. Diplomant astronomske smeri pridobi izkušnje pri zelo raznovrstnih problemih, ki jih srečujemo pri fizikalni razlagi pojavov v vesolju. Diplomant izobraževalne smeri dobi široko izobrazbo iz temeljne fizike in osnovne veščine komuniciranja in posredovanja znanstvenih dognanj širši javnosti. Diplomant meteorološke smeri je usposobljen za reševanje problemov s področja bazične fizike atmosferskih pojavov in za razumevanje osnov njihovega matematičnega opisa v modelih za vremenske in klimatske procese, ter s področja geofizike in interdisciplinarnih področij.

S študijem na programu Fizika študent pridobi:
sposobnost kritične analize vzročnosti naravnih pojavov,
znanje metod, ki se uporabljajo na različnih področjih naravoslovja,
zmožnost predstavitve rezultatov v obliki, dostopni strokovni in širši javnosti,
usposobljenost oblikovanja in analize rezultatov z računalniškimi metodami in orodji,
gibčnost v strokovni rabi tujega jezika (seminarske naloge v tujem jeziku),
sposobnost fizikalne analize dogajanj v atmosferi in njihove povezave z ostalimi komponentami klimatskega sistema (oceani, trda zemlja) in drugimi področji geofizike.

Fizika sodi med osnovne naravoslovne predmete. Študent študijskega programa Fizike:
pridobi pregled nad osnovnimi fizikalnimi naravnimi zakoni,
uvidi povezave med različnimi pojavi v naravi,
zna fizikalno modelirati praktične probleme,
pridobi osnovne eksperimentalne spretnosti,
zna kvalitativno analizirati podatke iz eksperimentov,
je sposoben formulirati fizikalne probleme v matematičnem jeziku,
zna kvantitativno analizirati nove probleme in reševati modele,
lahko predstavlja fizikalne probleme in rezultate nefizikom,
fizikalne vsebine zna posredovati širši javnosti,
pridobi pregled nad osnovnimi fizikalnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo atmosferske procese in z njimi povezana dogajanja v Zemljinem klimatskem sistemu,
pridobi bazična sposobnost interpretacije in uporabe modernih orodij za opisovanje in napovedovanje atmosferskih procesov.

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b ) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika, če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

NOVO: Pogoj b) velja še do vključno študijskega leta 2022/23. Od študijskega leta 2023/24 dalje ga bo nadomestil novi pogoj, ki se glasi:

b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja tehnik računalništva, tehnik mehatronike, tehnik optik, elektrotehnik ali strojni tehnik in izpit iz splošne mature iz predmeta matematika. Če je kandidat ta predmet že opravljal na poklicni maturi, pa iz kateregakoli predmeta splošne mature. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal na poklicni maturi.

splošni uspeh pri maturi (30 % točk)
uspeh iz matematike pri maturi (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
uspeh iz fizike pri splošni maturi oziroma v 3. letniku, če je kandidat ni opravljal pri splošni maturi (20 % točk);
kandidati iz točke b) izbrani glede na:

splošni uspeh pri poklicni maturi (50 % točk)
uspeh iz matematike pri maturi ali poklicni maturi (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
kandidati iz točke c) izbrani glede na:

splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
uspeh iz fizike pri zaključnem izpitu oziroma ocena iz fizike v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval, če je kandidat ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
Za študente prvega letnika bomo razpisali 120 vpisnih mest.

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Fizika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik FMF, ki ga potrjuje senat FMF.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Za vpis v višji letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:

za vpis v 2. letnik: Klasična fizika, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I in II, Računalniški praktikum in skupno vsaj 52 ECTS,
za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Moderna fizika 1 in 2, Matematika 3 in 4, Fizikalni praktikum 3 in 4 in skupno vsaj 50 ECTS.

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:

a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),

b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Diplomanti visokošolskega strokovnega programa (VSP) Fizikalna merilna tehnika se lahko vpišejo v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Fizika pod pogojem, da so diplomirali na VSP, da je bila njihova povprečna ocena izpitov najmanj 8 in da so uspešno opravili še dva diferencialna izpita: Klasična mehanika 1 in Statistična termodinamika. V primeru, da se diplomant VSP vpiše v drugi letnik univerzitetnega študijskega programa, opravljanje navedenih diferencialnih izpitov ni potrebno, izpolnjen pa mora biti pogoj o minimalni povprečni oceni izpitov.
Možen je prehod iz starih univerzitetnih študijskih programov, pri čemer se na podlagi doseženih kreditnih točk v predhodnem programu določi, v kateri letnik se lahko kandidat vpiše. Pri priznavanju izpitov odloča študijska komisija OF FMF.
Pri enakih pogojih kot pri prejšnji točki je možen tudi prehod iz primerljivih študijskih programov področja fizika na drugih univerzah, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis na univerzitetni študij. O pogojih za dokončanje študija odloča študijska komisija OF FMF.

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS po letniku (skupno 180 ECTS).

• KLASIUS-SRV: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
• ISCED: vede o neživi naravi (44)
• KLASIUS-P: Fizika (4411)
• KLASIUS-P-16: Fizika (0533)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 7
• Raven EOK: 6
• Raven EOVK: Prva stopnja