Magistrski študijski program 2. stopnje Fizika

Diplomanti študijskega programa Fizika imajo možnosti za zaposlovanje na področjih kot so na primer:
raziskovalna dejavnost,
visoko šolstvo,
računalniška industrija,
elektro- in elektronska industrija,
telekomunikacije,
optična industrija,
strojna industrija,
gradbeništvo,
energetika,
kemijska industrija,
farmacevtska industrija,
zdravstvo,
certifikacijske institucije,
izobraževanje in mediji,
finance,
državna uprava (različne agencije),
izobraževalni sektor.
Predvidoma bo znaten del diplomantov nadaljeval študij na doktorski (tretji) stopnji.

Primarni skupni cilj programa je usposobiti raziskovalce in strokovnjake z naprednim poznavanjem fizikalnih zakonitosti narave in sposobnostjo analitičnega in kritičnega pristopa k reševanju vsakovrstnih strokovno-raziskovalnih problemov in nalog. Predlagane smeri predstavljajo zametek ožje specializacije, ki pa je ob relativno majhnem številu obveznih predmetov dovolj prilagodljiva na hitre spremembe in povezovanja različnih področij. Sekundarno program omogoča študentom drugih, predvsem tehniških in naravoslovnih študijskih programov, poglobiti znanja o fizikalnih principih in zakonitostih, povezanih z njihovo ožjo usmeritvijo. Program temelji tako na obvladovanju teoretičnih osnov, kot na aplikaciji le-teh (v povezavi s praktičnim usposabljanjem).

Program ponuja osem smeri, o izbiri katerih se študenti odločajo in prilagajajo na podlagi lastnih interesov ter strokovnih tutorskih nasvetov:

Smer Fizika kondenzirane snovi izšola raziskovalce na v zadnjem obdobju hitro se razvijajočem področju lastnosti materijalov in snovi in strokovnjake za s tem povezane tehnološke aplikacije.
Smer Fizika jedra in osnovnih delcev je namenjena bodočim raziskovalcem osnovnih sil med gradniki sveta, vplivu lastnosti le-teh na okolje, v katerem živimo, ter spoznavanju ter uporabi najsodobnejših detektorskih tehnologij.
Tehnična fizika in fotonika usposablja preko prehoda od tehničnih osnov na aplikacije visoko usposobljene strokovnjake za delo z optičnimi in drugimi napravami v modernih tehnologijah ter raziskovalce za razvoj le-teh.
Računalniška fizika je namenjena izšolanju na področju modelskih analiz in simulacij fizikalnih procesov, ki se aplicirajo širše v celi paleti sodobnih poklicev.
Matematična fizika združuje znanja potrebna raziskovalcem na področju teoretične fizike in povezanih področij, npr. teorije kaosa.
Smer Biofizika usposablja raziskovalce in strokovnjake s teoretičnim in eksperimentalnim znanjem o gradnikih bioloških sistemov.
Smer Astrofizika je namenjena izšolanju raziskovalcev vesolja, njegovega nastanka, razvoja in današnjih lastnosti.
Smer Meteorologija usposablja raziskovalce in strokovnjake, ki bodo sposobni reševati probleme in naloge s področja fizike ozračja, vremenskih pojavov, klimatskega sistema, meteoroloških meritev, numeričnega modeliranja dogajanj v ozračju in analize in prognoze vremena.
Našteto omogoča slušateljem, ki zaključijo predlagani študijski program, zaposljivost in uspešno delo v široki paleti raziskovalnih in aplikativnih panog v naravoslovnih in tehniških vedah, medicini, ekonomiji, računalništvu, itd.

S študijem na programu Fizika se pridobi:
sposobnost abstrakcije in analize problemov,
zbiranje, kritična presoja ter sinteza podatkov, meritev in rešitev,
identifikacija potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj,
oblikovanje novih znanj na podlagi obstoječih teorij in razpoložljivih podatkov,
uporaba znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),
sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
komuniciranje in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti.

Fizika sodi med osnovne naravoslovne predmete in iz tega izhaja, da omogoča študij na študijskem programu Fizika:
poglobljeno razumevanje fizikalnih zakonov narave,
povezovanje osnovnih zakonov narave ter opazljivih lastnosti sveta,
sposobnost kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analiza le-teh,
sposobnost matematične formulacije fizikalnih problemov,
dedukcija fizikalnih osnov praktičnih problemov,
sposobnost modeliranja problemov,
napredne fizikalne eksperimentalne spretnosti,
kritično izvrednotenje rezultatov meritev ter uporaba le-teh pri (nad)gradnji modelov,
razumevanje principov delovanja tehnoloških naprav na podlagi osnovnih zakonitosti,
predstavljanje fizikalnih metod in rezultatov, prilagojena ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku),
sposobnost podajanja fizikalnih znanj.

V magistrski študijski program 2. stopnje Fizika se lahko vpiše kandidat, ki je končal:

a) Študijski program najmanj prve stopnje s strokovnega področja fizika.

b) Študijski program najmanj prve stopnje drugih strokovnih področij, pri čemer mora pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10-60 kreditnih točk. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij. O zahtevi glede vsebine in količine diferencialnih izpitov odloča Komisija za študijske zadeve Oddelka za fiziko.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah a) in b) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

V primeru omejitve vpisa bodo:

kandidati iz točke a) zgoraj izbrani glede na:

• povprečno oceno na prvostopenjskem študiju 85 % točk
• bibliografijo in nagrade 15 % točk

kandidati iz točke b) so izbrani glede na:

• povprečne ocene predhodnega študija (180-KTdi)/1,8 % točk
• povprečno oceno opravljenih diferencialnih izpitov KTdi/1,8 % točk
  kjer je KTdi število kreditnih točk zahtevanih iz diferencialnih izpitov.

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Fizika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti vsaj štiri od obveznih predmetov na vpisani smeri ter skupno zbrati vsaj 52 ECTS.

Za ponavljanje letnika mora študent zbrati polovico zahtevanih kreditov za letnik (30 ECTS).

Prehodi so možni med študijskimi programi druge stopnje. Študenti lahko prehajajo v študijske programe druge stopnje tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa v katerega prehaja.
Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik tega študijskega programa.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:

primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu,
neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili.

O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča Študijska komisija.

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS po letniku (skupno 120 ECTS). Študent zaključi študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela, h kateremu lahko pristopi po opravljenih ostalih študijskih obveznostih v obsegu 100 kreditnih točk.

• KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
• ISCED: vede o neživi naravi (44)
• KLASIUS-P: Fizika in astronomija (podrobneje neopredeljeno) (4410)
• KLASIUS-P-16: Fizika (0533)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 8
• Raven EOK: 7
• Raven EOVK: Druga stopnja