Temeljni cilj programa je izobraževanje strokovnjakov na področju medicinske fizike, ki bodo sodelovali pri tehnološko najbolj zahtevnih preiskavah in zdravljenju v medicini, opravljali kontrolo teh preiskav, imeli ključno vlogo v ekspertnem svetovanju, nadzoru, nakupih in vpeljavi vrhunske medicinske tehnologije. Program bo izobrazil strokovnjake, ki bodo skrbeli za nadaljnje vključevanje fizikalnih znanosti v biomedicinske vede, predvsem na področju splošne diagnostike in zdravljenja raka, ter vključevanje v interdisciplinarne raziskave na področjih medicinsko fizikalnih, biofizikalnih in biomedicinskih ved. Po opravljenem programu bodo strokovnjaki sposobni kritičnega ocenjevanja novih znanosti ter primerljivosti novih tehnologij za prenos v klinično prakso.
Magistrski študijski program 2. stopnje Medicinska fizika
Študij medicinske fizike pripravi študente za analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic ob delu, ki je povezano z uporabo visoke tehnologije v medicini in ostalih biofizikalnih in biomedicinskih vedah. Po končanem študiju študenti obvladajo raziskovalne metode, postopke in procese, ki so potrebni za uspešno delo na širšem biomedicinskem področju in bolj specifičnem področju medicinske fizike. Zaradi izredne
interdisciplinarnosti in timskega dela, študenti razvijejo komunikacijske sposobnosti in spretnosti, potrebne za komunikacijo tako s kolegi s področja medicinske fizike, kot tudi zdravniškimi kadri in ostalimi strokami vključenimi v proces diagnostike in zdravljenja bolezni. S številnimi individualnimi nalogami razvijajo kritičnost in samokritičnost presoje, kakor tudi avtonomnost v strokovnem delu. Ker je medicinska fizika aplikativna veda, študenti pridobijo poleg osnovnih raziskovalnih spretnosti tudi spretnosti uporabe znanja v praksi. Povezanost in globalnost področja medicinske fizike spodbuja študente v komunikacijo in kooperativnost v mednarodnem okolju, domače specifičnosti pa v prilagoditev znanj v domače okolje.
Študij medicinske fizike omogoča študentom koherentno obvladanje temeljnega znanja s področja medicinske fizike, kakor tudi sposobnost povezovanja tega znanja z ostalimi širšimi področji, pomembnimi za uspešno diagnostiko in zdravljenje bolezni, kot npr. anatomijo, fiziologijo, radiobiologijo. Študenti pridobijo sposobnosti za reševanje konkretnih delovnih problemov, kot npr. planiranja radioterapije, kalibracije merilnih instrumentov, zagotavljanja kakovosti delovanja naprav v medicini. Širina študija omogoča študentom razumevanje splošne strukture medicinske fizike ter povezanost z njenimi poddisciplinami, predvsem s fiziko radioterapije, fiziko diagnostične radiologije, fiziko nuklearne medicine in zdravstveno fiziko. V času študija študenti spoznajo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in sisteme, ki so v uporabi v medicinski diagnostiki in zdravljenju.
V magistrski študijski program 2. stopnje Medicinska fizika se lahko vpiše kandidat, ki je končal:
a) Študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: fizika, matematika.
b) Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do 60 ECTS - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za študijske zadeve Oddelka za fiziko, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Okvirni pogoji za vpis na študij medicinske fizike so:
- vsaj 3 semestri fizike, od tega vsaj 1 semester moderne (atomske, jedrske) fizike, (vsaj 30 ECTS fizike);
- vsaj 3 semestri matematike (vsaj 25 ECTS matematike);
- vsaj 3 semestri praktikuma fizikalnih in tehničnih ved (vsaj 20 ECTS praktikuma).
c) Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z naslednjih strokovnih področij: fizika, matematika.
d) Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do 60 ECTS - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za študijske zadeve Oddelka za fiziko, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do d) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati sprejeti v vrstnem redu glede na povprečno oceno dodiplomskega (prve stopnje) študija. V primeru, da kandidat ne bo sprejet v določenem letu, se lahko ponovno prijavi na vpis v naslednjem šolskem letu. Izjeme bo individualno obravnavala Komisija za študijske zadeve Oddelka za fiziko in pri tem upoštevala druge kazalnike primernosti kandidata (strokovna usposobljenost, praktične izkušnje, raziskovalna dejavnost).
Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.
Pogoj za prehod iz prvega v drugi letnik so opravljene študijske obveznosti v višini 45 ECTS. Pogoj za ponavljanje letnika so opravljene študijske obveznosti v višini 30 ECTS. Izjeme obravnava individualno študijska komisija za magistrski študij.
Prehodi so možni med študijskimi programi druge stopnje. Študenti lahko prehajajo v študijske programe druge stopnje tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa v katerega prehaja.
Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik tega študijskega programa.
Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.
Pri prehodih se lahko priznavajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu,
- neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili.
O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča študijska komisija.
Pogoj za končanje magistrskega študija medicinske fizike je, da kandidat zbere najmanj 120 ECTS z opravljenimi obveznostmi pri vseh izbranih predmetih. 18 ECTS je lahko pridobljenih na drugih fakultetah ali univerzah. Izpit iz štirih obveznih strokovnih predmetov se opravi pred komisijo. Kandidat mora uspešno pred komisijo obraniti tudi magistrsko delo.
- KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
- ISCED: vede o neživi naravi (44)
- KLASIUS-P: Fizika (4411)
- KLASIUS-P-16: Fizika (0533)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 8
- Raven EOK: 7
- Raven EOVK: Druga stopnja
Predmetnik
P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS
| 1. sem. | 2. sem. | ||
|---|---|---|---|
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Eksperimentalna fizika jedra in osnovnih delcev * | 6 | 2/1 | 0/0 |
| Fizika jedra in osnovnih delcev | 6 | 0/0 | 3/2 |
| Fizika radioterapije * | 6 | 0/0 | 4/1 |
| Fizika sevanja in dozimetrija | 6 | 3/1 | 0/0 |
| Fiziologija | 6 | 3/1 | 0/0 |
| Izbirni predmet 1 | 6 | 3/0 | 0/0 |
| Izbirni predmet 1 | 4 | 0/0 | 3/0 |
| Izbirni predmet 2 | 6 | 3/0 | 0/0 |
| Modelska analiza 1 | 8 | 2/2 | 0/0 |
| Zdravstvena fizika * | 6 | 0/0 | 4/1 |
* V dvoletnem ciklu se izmenjujejo:
Eksperimentalna fizika jedra in osnovnih delcev, Zdravstvena fizika, Fizika radioterapije in Fizika anatomskega slikanja, Fizika funkcionalnega in molekularnega slikanja ter Izbirni predmet 1 v poletnem semestru
| 1. sem. | 2. sem. | ||
|---|---|---|---|
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Eksperimentalna medicinska fizika | 6 | 1/3 | 0/0 |
| Fizika anatomskega slikanja * | 6 | 4/1 | 0/0 |
| Fizika funkcionalnega in molekularnega slikanja * | 6 | 0/0 | 4/1 |
| Izbirni predmet 1 * | 6 | 0/0 | 3/0 |
| Izbirni predmet 1 | 6 | 3/0 | 0/0 |
| Raziskovalno magistrsko delo | 30 | 0/0 | 0/0 |
* V dvoletnem ciklu se izmenjujejo:
Eksperimentalna fizika jedra in osnovnih delcev, Zdravstvena fizika, Fizika radioterapije in Fizika anatomskega slikanja, Fizika funkcionalnega in molekularnega slikanja ter Izbirni predmet 1 v poletnem semestru
| izbirni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Bioelektromagnetizem | 6 | 2/1 | 0/0 |
| Fizikalni eksperimenti 1 | 4 | 0/0 | 0/3 |
| Fizikalni eksperimenti 2 | 4 | 0/0 | 0/3 |
| Fizika nevtronskih jedrskih naprav | 4 | 2/1 | 0/0 |
| Izbrana poglavja iz medicinske fizike | 3 | 2/0 | 0/0 |
| Klinični vidiki slikanja in terapije | 6 | 5/0 | 0/0 |
| Optične metode v medicini | 6 | 2/1 | 0/0 |
| Radiobiologija | 6 | 2/0 | 0/0 |
| Statistične metode v fiziki | 6 | 2/1 | 0/0 |
| Umetna inteligenca v medicinski fiziki | 6 | 0/0 | 1/3 |
| Uporaba podatkov v medicini | 3 | 0/0 | 1/1 |
| izbirni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Napredni detektorji delcev in obdelava podatkov | 5 | 0/0 | 2/1 |
| Seminar 1 | 4 | 2/0 | 3/0 |
| izbirni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Praktikum strojnega učenja v fiziki | 6 | 2/3 | 0/0 |
| Seminar 2 | 4 | 4/0 | 0/0 |