Preskoči na glavno vsebino

Magistrski študijski program 2. stopnje Medicinska fizika

Medicinska fizika je področje fizike, ki se ukvarja z aplikacijo fizike v medicini, predvsem z diagnostiko in zdravljenjem bolezni. Glavna področja delovanja so zdravljenje raka z obsevanjem (radiacijska onkologija), diagnostično slikanje z rentgenskimi žarki, ultrazvokom, magnetno resonanco (diagnostična radiologija), diagnostično slikanje z radioizotopi (nuklearna medicina) in študij nevarnosti ionizirajočega sevanja ter varstva pred sevanjem (zdravstvena fizika). Ostale aplikacije fizike v medicini vključujejo bioelektrične raziskave možgan in srca (elektroencefalografija in elektrokardiologija), biomagnetne raziskave možgan (skeniranje magnetnih izvorov), medicinska uporaba infrardečega sevanja (termografija), toplote za zdravljenje raka (hipertermija), ter laserjev v kirurgiji (laserska kirurgija).

Stopnja:
2
Število letnikov:
2
Kreditne točke na letnik:
60
Trajanje:
2 leti (4 semestri), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS
Strokovni naslov:
Magister medicinske fizike oziroma magistrica medicinske fizike, okrajšava je mag. med. fiz.
Zaposlovanje

Medicinski fiziki so v grobem vključeni v tri področja delovanja: klinična služba in svetovanje, raziskave in razvoj ter poučevanje. Glede na zahtevnost položaja medicinskega fizika v medicinskem okolju sta nujno potrebna široko osnovno znanje, kakor tudi praktične izkušnje. Zahteva po osnovnem fizikalnem in matematičnem znanju je nujna, tesno sodelovanje medicinskih fizikov z zdravniki ter ostalimi zdravstvenim osebjem pa zahteva tudi poznavanje osnovnih medicinskih ved, kot so anatomija in fiziologija. V Sloveniji do sedaj tega študija ni bilo, predlagani študijski program pa bo to praznino zapolnil.

Študijski program omogočal tudi izobraževanje z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti opredeljenega t.i. pooblaščenega izvedenca medicinske fizike, ki je “od pristojnih organov pooblaščena oseba, ki ima zahtevano znanje na področju fizike ali tehnologije ionizirajočih sevanj pri njihovi uporabi v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: področje medicinske fizike) in je usposobljena za svetovanje pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti pacientov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov.
Magistrandi se bodo zaposlovali predvsem:
na Onkološkem institutu,
na Univerzitetnih kliničnih centrih in v večjih bolnišnicah,
v podjetjih, ki se ukvarjajo z razvojem in prodajo medicinske opreme,
v raziskovalnih ustanovah s področja fizike in z njo povezanih znanstvenih disciplin,
v visokem šolstvu.

Temeljni cilji programa

Temeljni cilj programa je izobraževanje strokovnjakov na področju medicinske fizike, ki bodo sodelovali pri tehnološko najbolj zahtevnih preiskavah in zdravljenju v medicini, opravljali kontrolo teh preiskav, imeli ključno vlogo v ekspertnem svetovanju, nadzoru, nakupih in vpeljavi vrhunske medicinske tehnologije. Program bo izobrazil strokovnjake, ki bodo skrbeli za nadaljnje vključevanje fizikalnih znanosti v biomedicinske vede, predvsem na področju splošne diagnostike in zdravljenja raka, ter vključevanje v interdisciplinarne raziskave na področjih medicinsko fizikalnih, biofizikalnih in biomedicinskih ved. Po opravljenem programu bodo strokovnjaki sposobni kritičnega ocenjevanja novih znanosti ter primerljivosti novih tehnologij za prenos v klinično prakso.

Splošne kompetence

Študij medicinske fizike pripravi študente za analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic ob delu, ki je povezano z uporabo visoke tehnologije v medicini in ostalih biofizikalnih in biomedicinskih vedah. Po končanem študiju študenti obvladajo raziskovalne metode, postopke in procese, ki so potrebni za uspešno delo na širšem biomedicinskem področju in bolj specifičnem področju medicinske fizike. Zaradi izredne interdisciplinarnosti in timskega dela, študenti razvijejo komunikacijske sposobnosti in spretnosti, potrebne za komunikacijo tako s kolegi s področja medicinske fizike, kot tudi zdravniškimi kadri in ostalimi strokami vključenimi v proces diagnostike in zdravljenja bolezni. S številnimi individualnimi nalogami razvijajo kritičnost in samokritičnost presoje, kakor tudi avtonomnost v strokovnem delu. Ker je medicinska fizika aplikativna veda, študenti pridobijo poleg osnovnih raziskovalnih spretnosti tudi spretnosti uporabe znanja v praksi. Povezanost in globalnost področja medicinske fizike spodbuja študente v komunikacijo in kooperativnost v mednarodnem okolju, domače specifičnosti pa v prilagoditev znanj v domače okolje.

Predmetno specifične kompetence

Študij medicinske fizike omogoča študentom koherentno obvladanje temeljnega znanja s področja medicinske fizike, kakor tudi sposobnost povezovanja tega znanja z ostalimi širšimi področji, pomembnimi za uspešno diagnostiko in zdravljenje bolezni, kot npr. anatomijo, fiziologijo, radiobiologijo. Študenti pridobijo sposobnosti za reševanje konkretnih delovnih problemov, kot npr. planiranja radioterapije, kalibracije merilnih instrumentov, zagotavljanja kakovosti delovanja naprav v medicini. Širina študija omogoča študentom razumevanje splošne strukture medicinske fizike ter povezanost z njenimi poddisciplinami, predvsem s fiziko radioterapije, fiziko diagnostične radiologije, fiziko nuklearne medicine in zdravstveno fiziko. V času študija študenti spoznajo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in sisteme, ki so v uporabi v medicinski diagnostiki in zdravljenju.

Pogoji za vpis

Na magistrski študij medicinske fizike se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno zaključil univerzitetni študijski program na prvi stopnji (študiji po bolonjskem sistemu) ali univerzitetni dodiplomski študij (študiji pred bolonjskim sistemom).

V magistrski študijski program se lahko vpiše kdor je končal:

a) Študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: fizika, matematika
b) Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi komisija za magistrski študij na FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Okvirni pogoji za vpis na študij medicinske fizike so:

Vsaj 3 semestri fizike, od tega vsaj 1 semester moderne (atomske, jedrske) fizike, (vsaj 30 ECTS fizike)
Vsaj 3 semestri matematike (vsaj 25 ECTS matematike)
Vsaj 3 semestri praktikuma fizikalnih in tehničnih ved (vsaj 20 ECTS praktikuma)
c) Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z naslednjih strokovnih področij: fizika, matematika.
d) Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za podiplomski študij FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Izjemoma se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so manjkajoče obveznosti opravijo med obiskovanjem 1. letnika magistrskega študija.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do d) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati sprejeti v vrstnem redu glede na povprečno oceno dodiplomskega (prve stopnje) študija. V primeru, da kandidat ne bo sprejet v določenem letu, se lahko ponovno prijavi na vpis v naslednjem šolskem letu. Izjeme bo individualno obravnavala študijska komisija in pri tem upoštevala druge kazalnike primernosti kandidata (strokovna usposobljenost, praktične izkušnje, raziskovalna dejavnost).

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Znanje in spretnosti pridobljene pred vpisom se upoštevajo tako pri pogojih za vpis kot pri opravljenih študijskih obveznostih. Kandidati, ki imajo dolgoletne delovne izkušnje na področju medicinske fizike (v Sloveniji predvsem z delom na Onkološkem Institutu, Kliničnem centru ipd.) imajo prednost pri vpisu. Študijsko obveznost v višini do 30 ECTS je mogoče znižati kandidatom z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami na področju medicinske fizike (najmanj 5 let), ki izkazujejo svojo strokovno in znanstveno uspešnost tudi na druge načine (strokovni in znanstveni članki, seminarji, končani tečaji, uspešno opravljeni projekti ipd). Znižanje študijskih obveznosti pred vpisom se obravnava kot priznanje sorodnih predmetov s področjem delovanja kandidatov. Pri vpisu kandidatov pod točko c) se kandidatom lahko zniža študijsko obveznost v višini do 30 ECTS na račun izpitov iz predmetov, ki se po vsebini in obsegu ujemajo s predmeti študija Medicinske fizike.

Tako spremembe vpisnih pogojev kot znižanje študijskih obveznostih se obravnava individualno na podlagi dokumentiranih vlog študentov. Vloge obravnava študijska komisija za magistrski študij na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Pogoj za ponavljanje letnika so opravljene študijske obveznosti v višini 30 ECTS. Izjeme obravnava individualno študijska komisija za magistrski študij.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoj za prehod iz prvega v drugi letnik so opravljene študijske obveznosti v višini 45 ECTS.

Pogoj za ponavljanje letnika so opravljene študijske obveznosti v višini 30 ECTS. Izjeme obravnava individualno študijska komisija za magistrski študij.

Prehodi med študijskimi programi

Mogoč je prehod:
a) iz študijskih programov 2. stopnje z naslednjih strokovnih področij: matematika, fizika
b) iz študijskih programov 2. stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za vključitev v študij v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za podiplomski študij FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 2. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Okvirni pogoji za vpis na študij medicinske fizike so:

Vsaj 3 semestri fizike, od tega vsaj 1 semester moderne (atomske, jedrske) fizike, (vsaj 30 ECTS fizike)
Vsaj 3 semestri matematike (vsaj 25 ECTS matematike)
Vsaj 3 semestri praktikuma fizikalnih in tehničnih ved (vsaj 20 ECTS praktikuma)
c) iz magistrskih študijskih programov po starem programu z naslednjih strokovnih področij: matematika, fizika
d) iz magistrskih študijskih programov po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za podiplomski študij FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Komisija za podiplomski študij FMF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program in opredeli v kateri letnik lahko kandidat prehaja.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent:
opraviti vse izpite,
opraviti komisijski izpit,
izdelati in zagovarjati magistrsko delo.

Klasifikacija
  • KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
  • ISCED: vede o neživi naravi (44)
  • KLASIUS-P: Fizika (4411)
  • KLASIUS-P-16: Fizika (0533)
  • Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
  • Raven SOK: 8
  • Raven EOK: 7
  • Raven EOVK: Druga stopnja

Predmetnik

P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS

1. letnik
izbirni
1. sem. 2. sem.
Predmet ECTS P/V P/V
Napredni detektorji delcev in obdelava podatkov 5 0/0 2/1
Seminar 1 4 3/0 3/0
2. letnik
  • Dejanska razporeditev ur v obeh semestrih je odvisna od možnosti izvedbe v kliničnem okolju.
izbirni
1. sem. 2. sem.
Predmet ECTS P/V P/V
Praktikum strojnega učenja v fiziki 6 2/3 0/0
Seminar 2 4 3/0 0/0
1., 2. letnik