Diplomanti programa Finančna matematika se lahko zaposlujejo v bankah in zavarovalnicah, borzah in borzno-posredniških hišah, pokojninskih in zdravstvenih skladih, tako v javni upravi in agencijah kot privatnem sektorju, npr. v logističnem sektorju (optimizacija).
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Finančna matematika
Kvantitativna analitična znanja so pomembna pri finančnih in drugih ekonomskih odločitvah. Zato so bili matematiki vselej iskani s strani zaposlovalcev v finančnem sektorju gospodarstva. Študijski program Finančna matematika daje poleg matematičnih znanj tudi pomemben delež znanj iz financ in ekonomije ter iz informatike. Je odlična osnova za nadaljnje izobraževanje tako na bolj matematičnih kot tudi na ekonomskih in finančnih programih.
Temeljni cilj dodiplomskega univerzitetnega programa Finančna Matematika je vzgojiti strokovnjaka,
ki bo sposoben reševati zahtevne matematične probleme, ki se pojavljajo v bančnem in zavarovalniškem
sektorju, pri delovanju borze in borzno-posredniških hiš in pri upravljanju pokojninskih in
zdravstvenih skladov. Poleg tega bodo kandidati pridobili dovolj teoretičnih znanj za nadaljevanje študija na drugi stopnji.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost abstrakcije in analize problemov,
- sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
- sposobnost uporabe znanja pri reševanju praktičnih problemov
- sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
- sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem
- sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
- vseživljenjsko učenje.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
- temeljno znanje matematike,
- temeljno znanje informatike,
- temeljna ekonomsko-finančna znanja,
- sposobnost reševanja nedeterminističnih problemov s pomočjo verjetnostnega računa in statistike,
- sposobnost reševanja determinističnih problemov s pomočjo optimizacije in operacijskih raziskav,
- sposobnost približnega reševanja problemov s pomočjo numeričnih metod,
- sposobnost uporabe računalnika pri reševanju problemov in predstavitvi rezultatov.
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Finančna matematika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta matematika;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi 30 % točk
- uspeh iz matematike pri maturi 30 % točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 20 % točk
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole 20 % točk
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 10 % točk
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole 30 % točk
- uspeh iz matematike pri splošni maturi 40 % točk
kandidati iz točke c) pa izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu 30 % točk
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje
šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu 30 % točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 20 % točk
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole 20 % točk
Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.
Za vpis v višji letnik je potrebno zbrati vsaj za 50 ECTS iz opravljenih izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Analiza 2, Algebra 1 in Računalniški praktikum.
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Verjetnost 1, Verjetnost in statistika, Analiza 3 in Seminar.
Za ponavljanje 1. letnika je potrebno opraviti:
- vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk), od tega vsaj enega od predmetov Analiza 1 in Algebra 1.
Za ponavljanje 2. letnika je potrebno opraviti:
- vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
- vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Prehodi iz drugih študijskih programov so možni in se določijo na podlagi individualne prošnje in z upoštevanjem vsebinske primerljivosti programov. Praviloma se lahko
- študent univerzitetnega študijskega programa Matematika prve stopnje ali študent magistrskega študijskega programa Pedagoška matematika vpiše v tisti letnik, ki ga na podlagi individualne obravnave določi Študijska komisija Oddelka za matematiko,
- diplomant visokošolskega strokovnega programa Aplikativna matematika (do 2023/2024 Praktična matematika), ki je dosegel povprečno oceno vseh izpitov najmanj 8, vpiše v drugi letnik.
Možni so prehodi tudi za študente in diplomante drugih primerljivih programov. Natančne pogoje prehoda na podlagi individualne prošnje in minulega študija kandidata določi Študijska komisija Oddelka za matematiko v obliki določitve diferencialnih izpitov in/ali natančnega predmetnika.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa, v katerega prehaja.
Prijavo za vpis v višji letnik po merilih za prehode morajo kandidati oddati preko spletnega portala eVŠ. Rok za prijavo je objavljen v vsakoletnem Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe (praviloma je rok za prijavo prva dva tedna septembra).
Za končanje študija mora študent opraviti vse izpite in druge študijske obveznosti v obsegu 180 ECTS.
Vertikalna in horizontalna povezanost med predmeti vseh treh letnikov je prevelika, da bi bilo smiselno
razmišljati o možnosti posamezne podcelote, ki bi jo lahko zaključil študent.
- KLASIUS-SRV: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
- ISCED: matematika in statistika (46)
- KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
- KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 7
- Raven EOK: 6
- Raven EOVK: Prva stopnja
Predmetnik
P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS
| obvezni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Algebra 1 | 14 | 4/4 | 2/2 |
| Analiza 1 | 7 | 4/4 | 0/0 |
| Analiza 2 | 7 | 0/0 | 4/4 |
| Diskretne strukture | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Mikroekonomija | 6 | 0/0 | 3/3 |
| Optimizacijske metode | 6 | 0/0 | 3/3 |
| Proseminar | 4 | 2/3 | 0/0 |
| Računalniški praktikum | 6 | 1/3 | 0/0 |
| Uvod v programiranje | 5 | 0/0 | 2/3 |
| obvezni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Analiza 3 | 9 | 4/4 | 0/0 |
| Analiza podatkov s programom R | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Denar in finance | 6 | 0/0 | 4/2 |
| Finančna matematika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Makroekonomija | 6 | 4/2 | 0/0 |
| Numerične metode 1 | 5 | 2/3 | 0/0 |
| Numerične metode 2 | 5 | 0/0 | 2/2.33 |
| Operacijske raziskave | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Seminar | 3 | 0/0 | 2/0 |
| Verjetnost 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Verjetnost in statistika | 6 | 0/0 | 3/3 |
| obvezni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Diplomski seminar | 7 | 2/0 | 2/0 |
| Finančni praktikum | 6 | 4/2 | 0/0 |
| Finančni trgi in inštitucije | 6 | 0/0 | 4/2 |
| Izbirni predmeti | 10 | 0/0 | 5/4 |
| Izbirni predmeti | 10 | 5/4 | 0/0 |
| Slučajni procesi 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Statistika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Teorija iger | 6 | 3/3 | 0/0 |
| Verjetnost z mero | 5 | 2/2 | 0/0 |
Opomba: Poleg obveznih predmetov študent izbere še izbirne predmete, ki skupaj prinašajo 20 ECTS. Od tega mora obvezno izbrati vsaj 5 ECTS iz matematičnih predmetov in vsaj 5 ECTS iz finančno-ekonomskih predmetov. Študent lahko do 3 ECTS pridobi tudi v drugih študijskih programih (splošni izbirni predmet). Študent izbira med ekonomsko-finančnimi predmeti akreditiranimi na UL FMF in predmeti, ki se izvajajo na UL EF. Nabor slednjih predmetov se pripravi v dogovoru z UL EF vsako leto sproti glede na izvajanje na UL EF.
| Finančno-ekonomski predmeti (akreditirani na UL FMF) | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Ekonometrija 1 | 6 | 0/0 | 4/1 |
| Monetarna ekonomija | 6 | 0/0 | 4/0 |
| Organizacija in struktura trga | 6 | 3/1 | 0/0 |
| Temelji finančnega in poslovodnega računovodstva | 6 | 3/3 | 0/0 |
Opomba: Predmeti Ekonometrija 1, Organizacija in struktura trga, Monetarna ekonomija ter Temelji finančnega in poslovodnega računovodstva so akreditirani posebej za program Finančna matematika, pri ostalih predmetih iz ekonomskih in finančnih vsebin se študenti priključijo k predmetom, ki so akreditirani in se izvajajo na UL EF.
| Matematični predmeti, izbirni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Afina in projektivna geometrija | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Algebra 2 | 10 | 2/2 | 2/2 |
| Algebra 3 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Algebraične krivulje | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Analiza 3 (s programa Matematika) | 6 | 3/3 | 0/0 |
| Analiza 4 | 6 | 3/3 | 0/0 |
| Analiza podatkov s strojnim učenjem | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Diskretna matematika 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Diskretna matematika 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Matematično modeliranje | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Osnove podatkovnih baz | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Podatkovne strukture in algoritmi 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Podatkovne strukture in algoritmi 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Programiranje 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Programiranje 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Splošna topologija | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Teorija kodiranja in kriptografija | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Uvod v diferencialno geometrijo | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Uvod v geometrijsko topologijo | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbiro predmetov potrdi Študijska komisija Oddelka za matematiko.