Diplomanti programa Finančna matematika se lahko zaposlujejo v bankah in zavarovalnicah, borzah in borzno-posredniških hišah, pokojninskih in zdravstvenih skladih, tako v javni upravi in agencijah kot privatnem sektorju, npr. v logističnem sektorju (optimizacija).
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Finančna matematika
Kvantitativna analitična znanja so pomembna pri finančnih in drugih ekonomskih odločitvah. Zato so bili matematiki vselej iskani s strani zaposlovalcev v finančnem sektorju gospodarstva. Študijski program Finančna matematika daje poleg matematičnih znanj tudi pomemben delež znanj iz financ in ekonomije ter iz informatike. Je odlična osnova za nadaljnje izobraževanje tako na bolj matematičnih kot tudi na ekonomskih in finančnih programih.
Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Finančna matematika je vzgojiti strokovnjaka, ki bo sposoben reševati zahtevne matematične probleme, ki se pojavljajo v bančnem in zavarovalniškem sektorju, pri delovanju borze in borzno-posredniških hiš in pri upravljanju pokojninskih in zdravstvenih skladov. Poleg tega bodo kandidati pridobili dovolj teoretičnih znanj za nadaljevanje študija na drugi stopnji.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
sposobnost abstrakcije in analize problemov,
sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
sposobnost uporabe znanja pri reševanju praktičnih problemov,
sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
vseživljenjsko učenje.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
temeljno znanje matematike,
temeljno znanje informatike,
temeljna ekonomsko-finančna znanja,
sposobnost reševanja nedeterminističnih problemov s pomočjo verjetnostnega računa in statistike,
sposobnost reševanja determinističnih problemov s pomočjo optimizacije in operacijskih raziskav,
sposobnost približnega reševanja problemov s pomočjo numeričnih metod,
sposobnost uporabe računalnika pri reševanju problemov in predstavitvi rezultatov.
V program se lahko vpiše
(a) kdor je opravil splošno maturo,
(b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta matematika,
(c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:
• splošni uspeh pri splošni maturi (30 % točk),
• uspeh iz matematike pri splošni maturi (30 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk),
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
• splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk),
• uspeh iz matematike pri splošni maturi (40 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk),
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk).
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
• splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk),
• uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni
opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk),
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Znanje se večinoma preverja s pisnim in/ali ustnim izpitom ter ocenjuje z ocenami 1–5 (negativno) in 6–10 (pozitivno). Predhodno znanje se upošteva na podlagi vsebinske primerjave.
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1–10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 1–5 pa negativne ocene.
Za vpis v višji letnik je potrebno zbrati vsaj za 50 ECTS iz opravljenih izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Analiza 2, Algebra 1 in Računalniški praktikum.
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Verjetnost 1, Verjetnost in statistika, Analiza 3 in Seminar.
Za ponavljanje 1. letnika je potrebno opraviti:
- vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk), od tega vsaj enega od predmetov Analiza 1 in Algebra 1.
Za ponavljanje 2. letnika je potrebno opraviti:
- vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
- vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Prehodi iz drugih študijskih programov so možni in se določijo na podlagi individualne prošnje in z upoštevanjem vsebinske primerljivosti programov. Praviloma se lahko
- študent univerzitetnega študijskega programa Matematika prve stopnje ali študent magistrskega študijskega programa Pedagoška matematika vpiše v tisti letnik, ki ga na podlagi individualne obravnave določi Študijska komisija OM FMF,
- diplomant visokošolskega strokovnega programa Praktična matematika, ki je dosegel povprečno oceno vseh izpitov najmanj 8, vpiše v drugi letnik. Ne zahteva se izpolnjevanja pogojev za vpis v program.
Možni so prehodi tudi za študente in diplomante drugih primerljivih programov. Natančne pogoje prehoda na podlagi individualne prošnje in minulega študija kandidata določi Študijska komisija OM FMF v obliki določitve diferencialnih izpitov in/ali natančnega predmetnika.
Za končanje študija mora študent opraviti vse izpite in druge študijske obveznosti v obsegu 180 ECTS.
Vertikalna in horizontalna povezanost med predmeti vseh treh letnikov je prevelika, da bi bilo smiselno
razmišljati o možnosti posamezne podcelote, ki bi jo lahko zaključil študent.
Študij poteka preko predavanj, vaj, seminarjev in izpitov v urejenem ter sproščenem okolju Oddelka za matematiko.
Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v dobro opremljenih prostorih Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.
Študij poteka v prijetnem vzdušju Oddelka za matematiko in temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.
Kakovost študija se odraža v: zadovoljstvu študentov in diplomantov tako s študijem samim kot s pridobljenim znanjem, ki se kaže tudi v primerjalnih raziskavah v slovenskem merilu, zadovoljstvu zaposlovalcev z našimi diplomanti, dobri pripravljenosti naših diplomantov na študij v tujini, številnih naših diplomantih, ki tudi kot profesorji in raziskovalci delujejo na uglednih univerzah in inštitutih po svetu, ter ne nazadnje mednarodnem ugledu slovenske (raziskovalne) matematike.
O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.
Program Finančna matematika je primerljiv npr. s programi
Karlove univerze v Pragi, Češka republika
Nacionalne univerze v Singapurju, Singapur
Tehniške univerze na Dunaju, Avstrija
in številnimi drugimi.
Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erazmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu in Univerze v Trstu.
- KLASIUS-SRV: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
- ISCED: matematika in statistika (46)
- KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
- KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 7
- Raven EOK: 6
- Raven EOVK: Prva stopnja
Predmetnik
P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS
obvezni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Algebra 1 | 14 | 4/4 | 2/2 |
Analiza 1 | 7 | 4/4 | 0/0 |
Analiza 2 | 7 | 0/0 | 4/4 |
Diskretne strukture | 5 | 2/2 | 0/0 |
Mikroekonomija | 6 | 0/0 | 3/3 |
Optimizacijske metode | 6 | 0/0 | 3/3 |
Proseminar | 4 | 2/2 | 0/1 |
Računalniški praktikum | 6 | 1/3 | 0/0 |
Uvod v programiranje | 5 | 0/0 | 2/3 |
obvezni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Analiza 3 | 9 | 4/4 | 0/0 |
Analiza podatkov s programom R | 5 | 2/2 | 0/0 |
Denar in finance | 6 | 0/0 | 4/2 |
Finančna matematika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Makroekonomija | 6 | 4/2 | 0/0 |
Numerične metode 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Numerične metode 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Operacijske raziskave | 5 | 0/0 | 2/2 |
Seminar | 3 | 0/0 | 2/0 |
Verjetnost 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Verjetnost in statistika | 6 | 0/0 | 3/3 |
obvezni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Diplomski seminar | 7 | 2/0 | 2/0 |
Finančni praktikum | 6 | 4/2 | 0/0 |
Finančni trgi in inštitucije | 6 | 0/0 | 4/2 |
Izbirni predmeti | 10 | 5/4 | 0/0 |
Izbirni predmeti | 10 | 0/0 | 5/4 |
Slučajni procesi 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Statistika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Teorija iger | 6 | 3/3 | 0/0 |
Verjetnost z mero | 5 | 2/2 | 0/0 |
Opomba: Poleg obveznih predmetov študent izbere še izbirne predmete, ki skupaj prinašajo 20 ECTS. Od tega mora obvezno izbrati vsaj 5 ECTS iz matematičnih predmetov in vsaj 5 ECTS iz finančno-ekonomskih predmetov. Študent lahko do 3 ECTS pridobi tudi v drugih študijskih programih (splošni izbirni predmet). Študent izbira med ekonomsko-finančnimi predmeti akreditiranimi na UL FMF in predmeti, ki se izvajajo na UL EF. Nabor slednjih predmetov se pripravi v dogovoru z UL EF vsako leto sproti glede na izvajanje na UL EF.
Finančno-ekonomski predmeti (akreditirani na UL FMF) | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Ekonometrija 1 | 6 | 0/0 | 3/2 |
Monetarna ekonomija | 6 | 0/0 | 4/0 |
Organizacija in struktura trga | 6 | 2/2 | 0/0 |
Temelji finančnega in poslovodnega računovodstva | 6 | 3/3 | 0/0 |
Opomba: Predmeti Ekonometrija 1, Organizacija in struktura trga, Monetarna ekonomija ter Temelji finančnega in poslovodnega računovodstva so akreditirani posebej za program Finančna matematika, pri ostalih predmetih iz ekonomskih in finančnih vsebin se študenti priključijo k predmetom, ki so akreditirani in se izvajajo na UL EF.
Matematični predmeti, izbirni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Afina in projektivna geometrija | 5 | 0/0 | 2/2 |
Algebra 2 | 10 | 2/2 | 2/2 |
Algebra 3 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Algebraične krivulje | 5 | 0/0 | 2/2 |
Analiza 3 (s programa Matematika) | 6 | 3/3 | 0/0 |
Analiza 4 | 6 | 3/3 | 0/0 |
Diskretna matematika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Diskretna matematika 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbrane teme iz analize podatkov | 5 | 0/0 | 2/2 |
Matematično modeliranje | 5 | 0/0 | 2/2 |
Osnove podatkovnih baz | 5 | 0/0 | 2/2 |
Podatkovne strukture in algoritmi 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Podatkovne strukture in algoritmi 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Programiranje 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Programiranje 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Splošna topologija | 5 | 2/2 | 0/0 |
Teorija kodiranja in kriptografija | 5 | 0/0 | 2/2 |
Uvod v diferencialno geometrijo | 5 | 2/2 | 0/0 |
Uvod v geometrijsko topologijo | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbiro predmetov potrdi Študijska komisija Oddelka za matematiko.