Enoviti magistrski študijski program 2. stopnje Pedagoška matematika

Magistranti so usposobljeni za poučevanje matematike v srednjih šolah vseh smeri. Lahko se zaposlujejo tudi na inštitucijah, ki se ukvarjajo z razvojem šolstva. Zaradi pridobljenih sposobnosti analitičnega mišljenja in uporabe informacijske tehnologije lahko najdejo zaposlitev tudi v gospodarstvu

Temeljni cilj programa je obvladanje vseh potrebnih strokovnih znanj za poučevanje matematike v
srednješolskih programih, obvladanje potrebnih didaktičnih in didaktično strokovnih vsebin ter spretnosti.
Doseganje teh pričakovanih ciljev se pri študentih preverja tako preko posameznih izpitov, preko praktičnih
hospitacij in nastopov študentov v okviru pedagoške prakse, z zaključnim magistrskim izpitom in s samostojno izdelavo magistrskega dela.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
a) Sposobnost abstrakcije in analize problemov, sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev.
b) Sposobnost sodelovanja:
- samozaupanje, samostojnost in odgovornost pri stikih z drugimi,
- sporazumevalna zmožnost,
- veščine skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti,
- sposobnost premisleka o različnih sistemih vrednot,
- sposobnost za učinkovito reševanje problemov.
c) Učinkovito poučevanje:
- načrtovanje in upravljanje časa,
- obvladanje strategij poučevanja/učenja in različnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja,
- upoštevanje razvojnih značilnosti ter posebnosti otrok, dijakov, odraslih udeležencev izobraževanja (v
nadaljnjem besedilu: učencev) za spodbujanje uspešnega učenja,
- razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje,
- uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri
učencih.
d) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):
- z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na
vzgojno-izobraževalnem področju,
- s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
- sposobnost strokovnega komuniciranja,
- sposobnost komuniciranja in timskega dela,
- sposobnost komuniciranja na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.
e) Usposobljenost za stalen poklicni razvoj (vseživljenjsko izobraževanje):
- sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
- izboljšanje kakovosti svojega dela z razvijanjem študijskih in raziskovalnih veščin,
- sporazumevalna zmožnost, odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju,
usposobljenost za razvijanje in ustvarjanje znanja.
f) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo
delovanje šole.

Predmetnospecifične kompetence:
- poznavanje temeljnih matematičnih disciplin (kot so algebra, analiza, geometrija),
- sposobnost logičnega razmišljanja in dokazovanja lažjih izrekov,
- sposobnost načrtovanja, izvajanja in evalvacije učnega procesa,
- sposobnost refleksije lastne pedagoške prakse,
- sposobnost uveljavljanja sodobnih didaktičnih spoznanj,
- poznavanje in razumevanje razvojnih sposobnosti in potreb posameznika,
- znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih,
- sposobnost priprave, vodenja, in evalvacije projektnega pouka na področju matematike,
- sposobnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževanju,
- sposobnost uporabe za matematiko relevantne programske opreme,
- poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela,
- obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
- poznavanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov,
- usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti
vzgojno izobraževalnega dela.

V enoviti magistrski študijski program Pedagoška matematika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta matematika;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo ali poklicno maturo v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika; zahtevani podatek visokošolski prijavno–informacijski službi sporoči Državni izpitni center.

Če je vpis omejen, so
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi                                                                                      30% točk
- uspeh iz matematike pri maturi                                                                         30% točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole                                                    20% točk
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole                                       20% točk

kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi                                                                        20% točk
- uspeh iz matematike pri splošni maturi                                                             40% točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole                                                      10% točk
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole                                         30% točk

kandidati iz točke c) pa izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu                                                                     30% točk
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku                30% točk
srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem
izpitu

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole                                                    20 % točk

- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole                                         20 % točk

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov programa. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija Oddelka za matematiko na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.
Pri priznavanju posameznega predmeta bo Študijska komisija Oddelka za matematiko upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da Študijska komisija Oddelka za matematiko ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim
številom točk po ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Pogoji za napredovanje po programu:

Za vpis v višji letnik je potrebno zbrati vsaj 50 ECTS (od skupaj 60) iz opravljenih izpitov predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni izpiti:

• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Algebra 1 in Računalniški praktikum.
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza 2a, Analiza 2b in Algebra 2.
• za vpis v 4. letnik: vsi izpiti 1. in 2. letnika in Analiza 3.
• za vpis v 5. letnik: vsi izpiti 1., 2. in 3. letnika.

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:

• vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
• vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Prehodi iz drugih študijskih programov so možni in se določijo na podlagi individualne prošnje in z
upoštevanjem vsebinske primerljivosti programov. Praviloma se lahko
• študent univerzitetnih študijskih programov Matematika ali Finančna matematika prve stopnje vpiše v tisti letnik, ki ga na podlagi individualne obravnave določi Študijska komisija Oddelka za matematiko,
• diplomant univerzitetnega študijskega programa Matematika prve stopnje vpiše v četrti letnik,
• diplomant univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika prve stopnje vpiše v tretji letnik,
• diplomant visokošolskega strokovnega programa Aplikativna matematika (do 2023/2024 Praktična matematika), ki je dosegel povprečno oceno vseh izpitov najmanj 8, vpiše v tretji letnik ,
• magistrant magistrskega študijskega programa Matematika druge stopnje vpiše v peti letnik,
• magistrant magistrskega študijskega programa Finančna matematika druge stopnje vpiše v četrti letnik.
Možni so prehodi tudi za študente in diplomante drugih primerljivih programov. Natančne pogoje prehoda na podlagi individualne prošnje in minulega študija kandidata določi Študijska komisija Oddelka za matematiko v obliki določitve diferencialnih izpitov in/ali natančnega predmetnika.

Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa, v katerega prehaja.

Za dokončanje študija mora študent:
• opraviti vse izpite,
• opraviti prakso,
• opraviti zaključni izpit,
• izdelati in zagovarjati magistrsko delo.

Zaključni izpit je ustni. Na njem kandidat dobi tri vprašanja: prvo iz matematične analize, drugo iz algebre in
tretje iz geometrije. Vprašanja so iz vnaprej pripravljenega seznama izpitnih tem, ki so vse zajete iz vsebin
predmetov v času študija.

Program ni razdeljen na dele. Programa ni možno zaključiti drugače kot v celoti.

• KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
• ISCED: izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (14)
• KLASIUS-P: Izobraževanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov (1451)
• KLASIUS-P-16: Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 8
• Raven EOK: 7
• Raven EOVK: Druga stopnja