Magistrski študijski program 2. stopnje Jedrska tehnika

Pridobljena znanja diplomantu jedrske tehnike omogočajo nadaljnje delo v znanosti, tako na že izoblikovanih raziskovalnih področjih in v delujočih raziskovalnih skupinah, kot tudi samostojno raziskovanje na novih področjih, kjer mora raziskovalec sam utreti prve korake. Magistrski študij jedrske tehnike je osnova za nadaljevanje študija na doktorskem programu. Diplomanti jedrske tehnike so s svojim strokovnim znanjem, veščinami in komunikacijskimi sposobnostmi dobrodošli v gospodarstvu, kjer so pripravljeni na obvladovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov s področja energetike in jedrske tehnike, na vzdrževanje obstoječih in tudi na uvajanje novih tehnologij. Poznavanje ekoloških vidikov energetike in jedrske tehnike omogoča magistrom jedrske tehnike delovanje v javnih službah s področja energetike in nadzora jedrskih objektov.

Cilj programa jedrska tehnika je usposabljanje strokovnjakov s področja jedrske tehnike.
Program ponuja študentom široko paleto temeljnih znanj s področij matematike, fizike, tehnike in računalništva, katerih stična točka je jedrska tehnika. Program je namenjen širšemu krogu študentov z univerzitetno diplomo tehničnih ali naravoslovnih smeri kot so fizika, strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo, metalurgija, kemija, matematika. Magister jedrske tehnike bo svojo osnovno univerzitetno izobrazbo nadgradil z znanji s področij jedrske fizike in tehnologije. Poleg tega bo s primernim naborom izbirnih predmetov pridobil vpogled v aktualno znanstveno tematiko na izbranih področjih jedrske tehnike.
Širok spekter znanj diplomantom jedrske tehnike omogoča identifikacijo problemov in njihovo klasifikacijo. Sposoben je ločevanja manj pomembnih od bolj pomembnih plati problema. Trdne matematične osnove in znanja s področij metod modeliranja procesov diplomantu pomagajo problem prevesti v matematično obliko, ga rešiti in ustrezno interpretirati rezultate. V pomoč mu je tudi suvereno obvladovanje visoko zmogljivih računalniških sistemov in drugih informacijsko komunikacijskih tehnologij.
Pridobljena znanja diplomantu jedrske tehnike omogočajo nadaljnje delo v znanosti, tako na že izoblikovanih raziskovalnih področjih in v delujočih raziskovalnih skupinah, kot tudi samostojno raziskovanje na novih področjih, kjer mora raziskovalec sam utreti prve korake. Magistrski študij jedrske tehnike je osnova za nadaljevanje študija na doktorskem programu. Diplomanti jedrske tehnike so s svojim strokovnim znanjem, veščinami in komunikacijskimi sposobnostmi dobrodošli v gospodarstvu, kjer so pripravljeni na obvladovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov
s področja energetike in jedrske tehnike, na vzdrževanje obstoječih in tudi na uvajanje novih tehnologij. Poznavanje ekoloških vidikov energetike in jedrske tehnike omogoča magistrom jedrske tehnike delovanje v javnih službah s področja energetike in nadzora jedrskih objektov.

• sposobnost abstrakcije in analize problemov,
• zbiranje, kritična presoja ter sinteza podatkov, meritev in rešitev,
• identifikacija potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj,
• oblikovanje novih znanj na podlagi obstoječih teorij in razpoložljivih podatkov,
• uporaba znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),
• obvladovanje procesov v jedrski tehniki in energetskih sistemih,
• sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
• sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
• komuniciranje in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti.

• poglobljeno poznavanje jedrske tehnike in jedrske energetike,
• povezovanje osnovnih zakonov narave ter opazljivih lastnosti sveta,
• sposobnost matematične formulacije problemov,
• dedukcija fizikalnih osnov praktičnih problemov,
• sposobnost modeliranja problemov s področja jedrske tehnike in energetike,
• napredne eksperimentalne spretnosti,
• kritično izvrednotenje rezultatov meritev ter uporaba le-teh pri (nad)gradnji modelov,
• razumevanje principov delovanja tehnoloških naprav na podlagi osnovnih zakonitosti,
• predstavljanje fizikalnih metod in rezultatov, prilagojena ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku),
• uporaba visoko zmogljivih računalniških sistemov in komunikacijskih tehnologij,
• sposobnost načrtovanja, uvajanja in vodenja velikih energetskih sistemov,
• komuniciranje s širšo javnostjo o temah, povezanih z jedrsko tehniko in jedrsko varnostjo.

V magistrski študijski program 2. stopnje Jedrska tehnika se lahko vpiše kandidat, ki je končal:

a) Študijski program najmanj prve stopnje s strokovnih področij fizike, strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, matematike, kemije.
b) Študijski program najmanj prve stopnje drugih strokovnih področij, pri čemer mora pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10-60 kreditnih točk. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij. O zahtevi glede vsebine in količine diferencialnih izpitov odloča Komisija za študijske zadeve Oddelka za fiziko.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah a) in b) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati iz točke a) zgoraj izbrani glede na:

• povprečne ocene na prvostopenjskem študiju 75 % točk
• uspeh pri predmetih s predmetnih področij matematike in fizike 25 % točk

kandidati iz točke b) pa bodo izbrani glede na:

• povprečne ocene na prvostopenjskem študiju (180-KTdi)/1,8 % točk
• povprečno oceno opravljenih diferencialnih izpitov KTdi/1,8 % točk

kjer je KTdi število kreditnih točk zahtevanih iz diferencialnih izpitov.

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Jedrska tehnika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,

• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Študenti lahko preverijo dosežene učne izide in kompetence ter spremljajo lasten napredek preko podajanja individualne informacije študentu, preko kontaktnih oblik (govorilnih ur, individualnih konzultacij), z različnimi načini preverjanja znanja (pisni ali ustni izpiti, seminarske naloge, diplomski izpiti ipd.), imajo možnost vpogleda v svoj ocenjeni pisni izdelek, pridobijo lahko informacije o lastni uspešnosti v primerjavi z ostalimi študenti na primer s statistiko izpita glede na letnik in posamezni predmet, ki je vidna ob opravljenem izpitu. Povratno informacijo o napredku študenta podajamo tudi z Dekanovimi priznanji, ki jih vsako leto podelimo najboljšim študentom.

Podatki o preverjanju znanja in ocenjevanju so študentom na voljo v programih posameznih predmetov, dostopni so na spletni strani FMF http://www.fmf.uni-lj.si/si/ in v spletni učilnici http://ucilnica.fmf.uni-lj.si/. Profesorji in asistenti te podatke predstavijo tudi na začetku izvajanja predmeta. Študenti lahko podatke o svojem napredku spremljajo v sistemu VIS https://vis.fmf.uni-lj.si/.

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti obvezni predmet ter skupno zbrati vsaj 52 ECTS.

Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS). Za ponovni vpis v drugi letnik (vpis v dodatno študijsko leto) je potrebno opraviti vse izpite iz prvega letnika in polovico obveznosti iz študijskega programa drugega letnika (30 ECTS). Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi druge stopnje. Študenti lahko prehajajo v študijske programe druge stopnje tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004. Prehodi so možni med študijskimi programi:

• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
• med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa v katerega prehaja.
Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik tega študijskega programa.
Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.
Pri prehodih se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.
  Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili.
  O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča študijska komisija.

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS na letnik (skupno 120 ECTS). Študent zaključi študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela.

Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov je prevelika, da bi bilo mogoče program razdeliti na posamezne podcelote.

Redni študij poteka preko predavanj, vaj, seminarjev in izpitov v urejenem ter sproščenem okolju na Oddelku za fiziko. Izrednega študija ni.

Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v dobro opremljenih prostorih Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 19 v Ljubljani.

• KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
• ISCED: tehnika (52)
• KLASIUS-P: Nuklearna energija (5223)
• KLASIUS-P-16: Elektrotehnika in energetika (0713)
• Frascati: Tehniške vede (2)
• Raven SOK: 8
• Raven EOK: 7
• Raven EOVK: Druga stopnja