Univerzitetni študijski program 1. stopnje Matematika

Diplomanti študijskega programa Matematika imajo možnosti zaposlovanja v programerskem, tehnološkem in logističnem sektorju gospodarstva, bankah in zavarovalnicah, raziskovalnih in razvojnih inštitucijah, tehnoloških parkih in javni upravi.

Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Matematika je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben reševati zahtevne matematične probleme, ki se pojavljajo v informacijsko-računalniškem, tehnološkem in logističnem sektorju gospodarstva. Diplomant bo pridobil temeljna znanja, ki so potrebna za študij na 2. stopnji.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost abstrakcije in analize problemov,
- sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
- sposobnost uporabe znanja v praksi,
- sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
- sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
- sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
- vseživljenjsko učenje.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
- prevedba praktičnih problemov v matematični jezik,
- kvalitativna analiza tako pridobljenih matematičnih problemov,
- izdelava algoritmov za njihovo reševanje,
- implementacija algoritmov v ustreznih programskih okoljih,
- analiza in predstavitev rezultatov.

V prvostopenjski univerzitetni študijski program Matematika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta matematika;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:

- splošni uspeh pri maturi                                                                                         30 % točk

- uspeh iz matematike pri maturi                                                                            30 % točk

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole                                                       20 % točk

- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole                                          20 % točk

kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi                                                                           20 % točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole                                                         10 % točk
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole                                            30 % točk
- uspeh iz matematike pri splošni maturi                                                                40 % točk

kandidati iz točke c) pa izbrani glede na:

- splošni uspeh pri zaključnem izpitu                                                                        30 % točk

- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje
šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu                       30 % točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole                                                           20 % točk
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole                                              20 % točk

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija Oddelka za matematiko na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.
Pri priznavanju posameznega predmeta bo Študijska komisija Oddelka za matematiko upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da Študijska komisija Oddelka za matematiko ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Za vpis v višji letnik je potrebno zbrati vsaj za 50 ECTS iz opravljenih izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Algebra 1 in Računalniški praktikum.
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza 2a, Analiza 2b, Algebra 2, Programiranje 1, Splošna topologija in Seminar.

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:

• vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
• vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Prehodi iz drugih študijskih programov so možni in se določijo na podlagi individualne prošnje in z upoštevanjem vsebinske primerljivosti programov. Praviloma se lahko
- študent univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika prve stopnje ali študent magistrskega študijskega programa Pedagoška matematika vpiše v tisti letnik, ki ga na podlagi individualne obravnave določi Študijska komisija Oddelka za matematiko,
- diplomant univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika prve stopnje vpiše v tretji letnik,
- diplomant visokošolskega strokovnega programa Aplikativna matematika (do 2023/2024 Praktična matematika), ki je dosegel povprečno oceno vseh izpitov najmanj 8, vpiše v tretji letnik.
Možni so prehodi tudi za študente in diplomante drugih primerljivih programov. Natančne pogoje prehoda na podlagi individualne prošnje in minulega študija kandidata določi Študijska komisija Oddelka za matematiko v obliki določitve diferencialnih izpitov in/ali natančnega predmetnika.

Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa, v katerega prehaja.

Prijavo za vpis v višji letnik po merilih za prehode morajo kandidati oddati preko spletnega portala eVŠ. Rok za prijavo je objavljen v vsakoletnem Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe (praviloma je rok za prijavo prva dva tedna septembra).

Za končanje študija mora študent opraviti vse izpite in druge študijske obveznosti v obsegu 180 ECTS.

Vertikalna in horizontalna povezanost med predmeti vseh treh letnikov je prevelika, da bi bilo smiselno
razmišljati o možnosti posamezne podcelote, ki bi jo lahko zaključil študent.

• KLASIUS-SRV: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
• ISCED: matematika in statistika (46)
• KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
• KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 7
• Raven EOK: 6
• Raven EOVK: Prva stopnja

Študentke in študentje študijskega programa Matematika lahko 3. letnik študija opravijo na Univerzi v Trstu in si s tem pridobijo dve diplomi in dva strokovna naslova – Univerzitetni diplomirani matematik/matematičarka na Univerzi v Ljubljani ter Laureato in Matematica na Univerzi v Trstu, s čimer si razširijo matematično obzorje in povečajo svoje zaposlitvene možnosti. Tržaška matematika slovi po tradicionalni visoki kakovosti, še zlasti na področjih zavarovalniške in finančne matematike ter algebraične geometrije. V neposredni bližini Trsta pri gradu Miramare pa se nahaja tudi svetovno znani Mednarodni center Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP), s katerim Univerza v Trstu zelo uspešno sodeluje.

Dogovor o izvedbi študijskih programov za pridobitev dvojne diplome Univerzitetni diplomirani matematik / Laureato in Matematica.

Razpis programa dvojne diplome Ljubljana-Trst za leto 2026/2027.