Diplomanti študijskega programa Matematika imajo možnosti zaposlovanja v programerskem, tehnološkem in logističnem sektorju gospodarstva, bankah in zavarovalnicah, raziskovalnih in razvojnih inštitucijah, tehnoloških parkih in javni upravi.
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Matematika
Matematika je veliko več kot računstvo, matematika je veda, ki uči strukturiranega in jasnega razmišljanja. Matematika tako odlikujejo sposobnosti ločevanja med pravilnim in nepravilnim ter med bistvenim in nebistvenim, hitrega učenja in postavljanja preglednih modelov, ki opisujejo in rešujejo dileme na različnih področjih dela, od družboslovja preko medicine do inženirstva.
Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Matematika je usposobiti diplomanta za reševanje zahtevnih matematičnih problemov, ki se pojavljajo v gospodarstvu, javni upravi in znanosti. Hkrati bo pridobil temeljna znanja, ki so potrebna za študij na drugi stopnji.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost abstrakcije in analize problemov,
- sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
- sposobnost uporabe znanja v praksi,
- sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
- sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
- sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
- vseživljenjsko učenje.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
Matematika je vezni člen med naravoslovno-tehniškimi oziroma družboslovno-ekonomskimi vedami ter računalništvom. Iz tega izhaja, da mora diplomant študijskega programa Matematika obvladati naslednje spretnosti:
- prevajanje praktičnih problemov v matematični jezik,
- kvalitativna analiza tako pridobljenih matematičnih problemov,
- izdelava algoritmov za njihovo reševanje,
- implementacija algoritmov v ustreznih programskih orodjih,
- analiza in predstavitev rezultatov.
V program se lahko vpiše
(a) kdor je opravil splošno maturo,
(b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta matematika,
(c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri splošni maturi (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
- uspeh iz matematike pri splošni maturi (40 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk).
Kandidati iz točke c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Znanje se večinoma preverja s pisnim in/ali ustnim izpitom ter ocenjuje z ocenami 5 (negativno) in 6–10 (pozitivno). Predhodno znanje se upošteva na podlagi vsebinske primerjave.
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 5–10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 5 pa negativna ocena.
Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti najmanj za 50 kreditnih točk izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
- za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Algebra 1 in Računalniški praktikum.
- za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza 2a, Analiza 2b, Algebra 2, Programiranje 1, Splošna topologija in Seminar.
Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
- vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
- vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija. Za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite.
Prehodi iz drugih študijskih programov so možni in se dogovorijo s Študijsko komisijo z upoštevanjem vsebinske primerljivosti.
Prehodi iz drugih študijskih programov:
- Diplomanti visokošolskega strokovnega programa (VSP) Praktična matematika se lahko vpišejo v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Matematika pod pogojem, da so dosegli povprečno oceno vseh izpitov na VSP najmanj 8 (gre za povprečno oceno izpitov, vaj in seminarjev). V skladu s Statutom UL morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za vpis v začetni letnik študijskega programa. V 3. letniku opravljajo izpite iz predmetov Algebra 2, Algebra 3 in Splošna topologija namesto izpitov iz predmetov Uvod v numerične metode, Mehanika 1 in enega izbirnega predmeta.
- Na podlagi individualne prošnje kandidata je možen prehod iz primerljivega študijskega programa s področja matematike, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa. O izpolnjevanju pogojev za prehod in pogojih za dokončanje študija odloča pristojni organ fakultete glede na razlike med programi.
Vse dodatne informacije dobijo kandidati v študentskem referatu Oddelka za matematiko.
Za končanje študija mora študent opraviti vse izpite in druge študijske obveznosti v obsegu 180 ECTS.
Vertikalna in horizontalna povezanost med predmeti vseh treh letnikov je prevelika, da bi bilo smiselno
razmišljati o možnosti posamezne podcelote, ki bi jo lahko zaključil študent.
Študij poteka preko predavanj, vaj, seminarjev in izpitov. Predavanja in vaje potekajo v urejenih in dobro opremljenih prostorih Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.
Študij poteka v prijetnem vzdušju in temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.
Kakovost študija se odraža v: zadovoljstvu študentov in diplomantov tako s študijem samim kot s pridobljenim znanjem, ki se kaže tudi v primerjalnih raziskavah v slovenskem merilu, zadovoljstvu zaposlovalcev z našimi diplomanti, dobri pripravljenosti naših diplomantov na študij v tujini, številnih naših diplomantih, ki tudi kot profesorji in raziskovalci delujejo na uglednih univerzah in inštitutih po svetu, ter ne nazadnje mednarodnem ugledu slovenske (raziskovalne) matematike.
O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.
Program Matematika je primerljiv npr. s programi
- Karlove univerze v Pragi, Češka republika
- Univerze v Wisconsinu – Madison, ZDA
- Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, Avstija
in številnimi drugimi.
Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erazmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu in Univerze v Trstu.
- KLASIUS-SRV: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
- ISCED: matematika in statistika (46)
- KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
- KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 7
- Raven EOK: 6
- Raven EOVK: Prva stopnja
Študentke in študentje študijskega programa Matematika lahko 3. letnik študija opravijo na Univerzi v Trstu in si s tem pridobijo dve diplomi in dva strokovna naslova – Univerzitetni diplomirani matematik/matematičarka na Univerzi v Ljubljani ter Laureato in Matematica na Univerzi v Trstu, s čimer si razširijo matematično obzorje in povečajo svoje zaposlitvene možnosti. Tržaška matematika slovi po tradicionalni visoki kakovosti, še zlasti na področjih zavarovalniške in finančne matematike ter algebraične geometrije. V neposredni bližini Trsta pri gradu Miramare pa se nahaja tudi svetovno znani Mednarodni center Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP), s katerim Univerza v Trstu zelo uspešno sodeluje.
Dogovor o izvedbi študijskih programov za pridobitev dvojne diplome Univerzitetni diplomirani matematik / Laureato in Matematica.
Razpis programa dvojne diplome Ljubljana-Trst za leto 2023/2024.
Predmetnik
P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS
obvezni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Algebra 1 | 14 | 3/3 | 3/3 |
Analiza 1 | 18 | 4/4 | 4/4 |
Fizika 1 | 6 | 0/0 | 3/3 |
Izbirni predmet | 4 | 1/2 | 1/2 |
Logika in množice | 6 | 2/2 | 0/0 |
Računalniški praktikum | 6 | 1/3 | 0/0 |
Uvod v programiranje | 6 | 0/0 | 2/3 |
obvezni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Algebra 2 | 10 | 2/2 | 2/2 |
Analiza 2a | 8 | 4/3 | 0/0 |
Analiza 2b | 8 | 0/0 | 4/3 |
Diskretna matematika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Fizika 2 | 6 | 4/2 | 0/0 |
Izbirni predmet 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbirni predmet 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Programiranje 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Seminar | 3 | 0/0 | 2/0 |
Splošna topologija | 5 | 2/2 | 0/0 |
obvezni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Analiza 3 | 6 | 3/3 | 0/0 |
Analiza 4 | 6 | 0/0 | 3/3 |
Diplomski seminar | 7 | 2/0 | 2/0 |
Izbirni predmeti | 5 | 2/2 | 0/0 |
Izbirni predmeti | 15 | 0/0 | 6/6 |
Mehanika 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Statistika | 5 | 0/0 | 3/2.53 |
Uvod v numerične metode | 6 | 3/3 | 0/0 |
Verjetnost | 5 | 2.47/2.53 | 0/0 |
izbirni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Proseminar A | 4 | 2/2 | 0/2 |
Proseminar B | 4 | 0/2 | 2/2 |
Proseminarja A in B sta izbirna. Proseminar A je namenjen ponovitvi srednješolske matematike, Proseminar B pa je namenjen boljšim študentom. Ure iz vaj pri obeh Proseminarjih so namenjene tudi podpori pouku pri vseh ostalih predmetih prvega letnika.
izbirni | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Afina in projektivna geometrija | 5 | 0/0 | 2/2 |
Algebraične krivulje | 5 | 0/0 | 2/2 |
Programiranje 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Uvod v geometrijsko topologijo | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbirni predmeti B1 | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Matematično modeliranje | 5 | 0/0 | 2/2 |
Mehanika 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Numerična linearna algebra | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbirni predmeti B2 | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Diskretna matematika 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Optimizacija 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Podatkovne strukture in algoritmi 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Podatkovne strukture in algoritmi 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Teorija kodiranja in kriptografija | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbirni predmeti B | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Algebra 3 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Elementarna geometrija | 6 | 3/2 | 0/0 |
Elementarna teorija števil | 6 | 0/0 | 3/2 |
Finančna matematika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izbrane teme iz analize podatkov | 5 | 0/0 | 2/2 |
Osnove podatkovnih baz | 5 | 0/0 | 2/2 |
Slučajni procesi 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Teorija iger | 6 | 3/3 | 0/0 |
Uvod v diferencialno geometrijo | 5 | 2/2 | 0/0 |
Študent zbere 20 ECTS z izbirnimi predmeti, od tega vsaj 15 ECTS s strokovnimi izbirnimi predmeti in do 5 ECTS v drugih študijskih programih (splošni izbirni predmeti). Praviloma enega od strokovnih izbirnih predmetov izbere v prvem semestru. Med strokovnimi izbirnimi predmeti obvezno izbere iz vsakega od dveh paketov (B1 in B2) vsaj po en predmet. Študent lahko izbere tudi predmete, ki se izvajajo na drugi stopnji, vendar mora za to pridobiti soglasje študijske komisije Oddelka za matematiko. Študentu, ki ima opravljene vse predmete 1. in 2. letnika s skupno povprečno oceno vsaj 9, lahko študijska komisija dovoli izbiro, ki ne ustreza pogoju o obvezni izbiri predmetov iz paketov B1 in B2. Študent mora svojo vlogo v tem primeru dobro vsebinsko utemeljiti in za svoj predlog dobiti podporo enega od učiteljev na oddelku.
Izbiro predmetov potrdi Študijska komisija Oddelka za matematiko.