Diplomanti študijskega programa Aplikativna matematika imajo možnosti za zaposlovanje v informacijskem sektorju gospodarstva (programerji, razvijalci informacijskih tehnologij, skrbniki strežnikov, podpora uporabnikom), v tehnološkem in logističnem sektorju gospodarstva, v statističnih službah pri načrtovanju anket, pri statistični obdelavi podatkov, v informacijski in matematični podpori v finančnih inštitucijah, v javni upravi in drugje.
Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Aplikativna matematika
Cilj študijskega programa Aplikativna matematika je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni prepoznati in reševati različne praktične probleme. Slednji morda na prvi pogled niso videti kot matematični, vendar zahtevajo matematični pristop pri iskanju rešitev. Zaposlovalci pri diplomantih Aplikativne matematike najbolj cenijo analitičen in algoritmičen pristop k reševanju problemov. Vešči so uporabe različnih matematičnih metod, ki jih pogosto implementirajo v obliki računalniških programov. Tak način dela jih razlikuje od drugih diplomantov, zato zaposlitev najdejo skoraj povsod, tako v malih podjetjih kot v velikih gospodarskih in javnih sistemih.
Študij na tem programu je manj abstrakten kot na programih Matematika in Finančna matematika, je pa bolj praktično naravnan. Zato diplomantkam in diplomantom daje dobre zaposlitvene možnosti v gospodarskem sektorju, predvsem na področjih, kjer so potrebne računalniške implementacije modelov, ki vsaj deloma slonijo na matematiki.
POMEMBNO: Spodnji predmetnik velja za študente, ki so se v 1. letnik tega programa vpisali v študijskem letu 2024/25 ali kasneje. Za študente, vpisane pred tem letom, ki redno napredujejo, pa velja predmetnik po prejšnjem programu, ki je dostopen na naslednji povezavi.
Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Aplikativna matematika je usposobiti
strokovnjaka, ki bo sposoben uporabljati svoje matematično znanje v delovnem procesu v informacijskoračunalniškem, tehnološkem, logističnem sektorju gospodarstva in drugje.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost kritične presoje rešitev,
- sposobnost uporabe znanja v praksi,
- sposobnost strokovnega dela v skupini,
- sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
- sposobnost spremljanja strokovnih informacij na spletu,
- sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
- vseživljenjsko učenje.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost uporabe matematičnih orodij pri reševanju praktičnih problemov,
- sposobnost odkrivanja matematičnih procesov v delovnem okolju,
- sposobnost analize dobljenih rezultatov,
- sposobnost predstavitve rezultatov,
- sposobnost uporabe matematičnih orodij v vsakdanjem okolju,
- sposobnost uvajanja in priprave nadgradenj programske opreme,
- sposobnost optimizacije poslovnega procesa,
- sposobnost matematičnega modeliranja tehnoloških procesov,
- sposobnost uporabe numeričnih metod za reševanje matematičnih problemov,
- sposobnost prilagoditve novim računalniškim okoljem,
- razumevanje vloge poglobljenega znanja informacijskih tehnologij,
- sposobnost razločevanja statistično pomembnih lastnosti.
V program se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
Če je vpis omejen, so kandidati izbrani glede na:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi oziroma maturi (30 % točk)
uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.
Za vpis v drugi letnik programa je potrebno opraviti najmanj za 50 ECTS izpitov iz predmetov prvega letnika. Za vpis v tretji letnik je potrebno opraviti najmanj za 52 ECTS izpitov iz predmetov drugega letnika. Poleg tega je potrebno opraviti vse izpite prvega letnika.
Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
- vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
- vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Možen je prehod s starega visokošolskega strokovnega programa Praktična matematika, s starega
univerzitetnega študijskega programa Matematika, s starega višješolskega študijskega programa Matematika, z novega, bolonjskega, univerzitetnega študijskega programa Matematika, z novega, bolonjskega in z univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika.
Na podlagi individualne prošnje kandidata je možen prehod iz primerljivega študijskega programa s
področja matematike, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis v 1. letnik študijskega
programa. O izpolnjevanju pogojev za prehod in pogojih za dokončanje študija odloča pristojni organ fakultete glede na razlike med programi.
Prijavo za vpis v višji letnik po merilih za prehode morajo kandidati oddati preko spletnega portala eVŠ. Rok za prijavo je objavljen v vsakoletnem Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe (praviloma je rok za prijavo prva dva tedna septembra).
Za končanje študija mora študent opraviti vse z učnimi načrti predvidene študijske obveznosti v obsegu 180 ECTS.
Vertikalna in horizontalna povezanost med predmeti vseh treh letnikov je prevelika, da bi bilo smiselno razmišljati o možnosti posamezne podcelote, ki bi jo lahko zaključil študent.
- KLASIUS-SRV: Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
- ISCED: matematika in statistika (46)
- KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
- KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 7
- Raven EOK: 6
- Raven EOVK: Prva stopnja
Predmetnik
P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS
| obvezni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Linearna algebra | 14 | 3/3 | 3/3 |
| Matematika 1 | 16 | 4/4 | 4/4 |
| 0/0 | 0/0 | ||
| Računalniška orodja v matematiki | 4 | 0/0 | 1/2 |
| Računalniški praktikum | 4 | 1/3 | 0/0 |
| Splošni izbirni predmet | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Uvod v fiziko | 4 | 0/0 | 3/1 |
| izbirni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Matematično izražanje v angleškem jeziku | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Matematika v družbi | 5 | 2/2 | 0/0 |
Poleg predmetov Matematično izražanje v angleškem jeziku in Matematika v družbi, ki ju posebej za študente programa ponuja Oddelek za matematiko FMF, lahko študenti izbirajo tudi med drugimi predmeti, ki se predavajo na visokošolskih strokovnih programih Univerze v Ljubljani, npr. na programu VPEŠ na Ekonomski fakulteti, na programih tehniških fakultet itd.
| obvezni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Algebra in diskretna matematika | 6 | 3/3 | 0/0 |
| Diferencialne enačbe | 4 | 0/0 | 2/2 |
| Fizikalni praktikum | 3 | 0.27/1.73 | 0/0 |
| Matematika 2 | 13 | 3/3 | 3/3 |
| Numerične metode 1 | 9 | 2/2 | 2/2 |
| Podatkovne baze 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Programiranje 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Statistika | 5 | 0/0 | 2.67/2.33 |
| Strokovni izbirni predmet | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Verjetnost | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Strokovni izbirni predmeti | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Matematična orodja v fiziki | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Podatkovna analiza in pravno varstvo podatkov | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Podatkovne baze 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Uvod v umetno inteligenco | 5 | 2/2 | 0/0 |
| obvezni | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Matematika v uporabi | 6 | 0/0 | 3/2 |
| Optimizacija | 7 | 3/3 | 0/0 |
| Parcialne diferencialne enačbe | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Podatkovne strukture in algoritmi 1 | 7 | 3/3 | 0/0 |
| Praktično usposabljanje | 15 | 0/0 | 2/0 |
| Strokovni izbirni predmet 1 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Strokovni izbirni predmet 2 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Strokovni izbirni predmet 3 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Strokovni izbirni predmet 4 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Strokovni izbirni predmeti | |||
|---|---|---|---|
| 1. sem. | 2. sem. | ||
| Predmet | ECTS | P/V | P/V |
| Diskretno modeliranje | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Izbrana poglavja iz aplikativne matematike | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Izbrana poglavja iz fizike | 5 | 4/0 | 0/0 |
| Izbrana poglavja iz programiranja | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Matematična orodja v fiziki | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Matematično modeliranje | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Mehanika | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Modeliranje in upravljanje sistemov | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Numerične metode 2 | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Podatkovna analiza in pravno varstvo podatkov | 5 | 2/2 | 0/0 |
| Podatkovne baze 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Podatkovne strukture in algoritmi 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
| Uvod v umetno inteligenco | 5 | 2/2 | 0/0 |
Študentka ali študent v tretjem letniku izbere štiri izmed strokovnih izbirnih predmetov v gornjih tabelah: dva v zimskem in dva v poletnem semestru.
Izbiro predmetov potrdi Študijska komisija Oddelka za matematiko