Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Praktična matematika

Diplomanti študijskega programa Praktična matematika imajo možnosti za zaposlovanje v informacijskem sektorju gospodarstva (programerji, razvijalci informacijskih tehnologij, skrbniki strežnikov, podpora uporabnikom), v tehnološkem in logističnem sektorju gospodarstva, v statističnih službah pri načrtovanju anket, pri statistični obdelavi podatkov, v informacijski in matematični podpori v finančnih inštitucijah, v javni upravi in drugje.

Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Praktična matematika je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben uporabljati svoje matematično znanje v delovnem procesu v informacijsko-računalniškem, tehnološkem, logističnem sektorju gospodarstva in drugje.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
sposobnost kritične presoje rešitev,
sposobnost uporabe znanja v praksi,
sposobnost strokovnega dela v skupini,
sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
sposobnost spremljanja strokovnih informacij na spletu,
sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
sposobnost prilagoditve novim računalniškim okoljem,
razumevanje vloge poglobljenega znanja informacijskih tehnologij,
sposobnost razločevanja statistično pomembnih lastnosti,
vseživljenjsko učenje.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
sposobnost uporabe matematičnih orodij pri reševanju praktičnih problemov,
sposobnost odkrivanja matematičnih procesov v delovnem okolju,
sposobnost analize dobljenih rezultatov,
sposobnost predstavitve rezultatov,
sposobnost uporabe matematičnih orodij v vsakdanjem okolju,
sposobnost uvajanja in priprave nadgradenj programske opreme,
sposobnost optimizacije poslovnega procesa,
sposobnost matematičnega modeliranja tehnoloških procesov,
sposobnost uporabe numeričnih metod za reševanje matematičnih problemov.

V program se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo.

Če je vpis omejen, so kandidati izbrani glede na:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi oziroma splošni maturi (30 % točk),
uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi (30 % točk),
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk),
uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Praktična matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija na Oddelku za matematiko FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija na Oddelku za matematiko FMF upoštevala naslednja merila:
primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija na Oddelku za matematiko FMF ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu, ki bo priznan. Pri tem se uporablja Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejet na seji Senata Univerze v Ljubljani 29. maja 2007.

Znanje se večinoma preverja s pisnim in/ali ustnim izpitom ter ocenjuje z ocenami 5 (negativno) in 6–10 (pozitivno). Predhodno znanje se upošteva na podlagi vsebinske primerjave.

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 5–10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 5 pa negativna ocena.

Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti najmanj za 54 kreditnih točk izpitov iz predmetov tekočega letnika. Za vpis v 3. letnik je poleg tega potrebno opraviti vse izpite 1. letnika.
Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija. Za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite iz predmetov po učnem programu.

Prehodi iz drugih študijskih programov so možni in se dogovorijo s študijsko komisijo na Oddelku za matematiko FMF z upoštevanjem vsebinske primerljivosti.
Na podlagi individualne prošnje kandidata je možen prehod iz primerljivega študijskega programa s področja matematike, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa. O izpolnjevanju pogojev za prehod in pogojih za dokončanje študija odloča pristojni organ fakultete glede na razlike med programi.
Vse dodatne informacije dobijo kandidati v študentskem referatu Oddelka za matematiko.

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite iz predmetov po učnem programu.

Vertikalna in horizontalna povezanost med predmeti vseh treh letnikov je prevelika, da bi bilo smiselno razmišljati o možnosti posamezne podcelote, ki bi jo lahko zaključil študent.

Študij poteka preko predavanj, vaj, seminarjev in izpitov v urejenem ter sproščenem okolju na Oddelku za matematiko.
Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v dobro opremljenih prostorih Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.
Študij poteka v prijetnem vzdušju Oddelka za matematiko in temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.

Kakovost študija se odraža v: zadovoljstvu študentov in diplomantov tako s študijem samim kot s pridobljenim znanjem, ki se kaže tudi v primerjalnih raziskavah v slovenskem merilu, zadovoljstvu zaposlovalcev z našimi diplomanti, dobri pripravljenosti naših diplomantov na študij v tujini, številnih naših diplomantih, ki tudi kot profesorji in raziskovalci delujejo na uglednih univerzah in inštitutih po svetu, ter ne nazadnje mednarodnem ugledu slovenske (raziskovalne) matematike.
O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.
Program Praktična matematika je primerljiv npr. s programi
Visoke strokovne šole Aachen, Nemčija
Visoke strokovne šole Bielefeld, Nemčija
Univerze v Readingu, Velika Britanija
in številnimi drugimi.
Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erazmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu in Univerze v Trstu.

• KLASIUS-SRV: Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
• ISCED: matematika in statistika (46)
• KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
• KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 7
• Raven EOK: 6
• Raven EOVK: Prva stopnja