Magistrandi se lahko vključijo v razvojno delo v gospodarstvu ali začnejo z raziskovalnim delom na področju matematike ali računalniške matematike.
Magistrski študijski program 2. stopnje Matematika
Program je namenjen poglobljenemu študiju matematike. Študij je zasnovan tako, da omogoča veliko izbirnost strokovnih predmetov ter splošno izbirnost in si lahko vsak študent v veliki meri oblikuje študij po lastnih željah.
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa 2. stopnje Matematika je diplomirane matematike, ki se želijo vključiti v razvojno delo v gospodarstvu ali pričeti z lastnim raziskovalnim delom na področju matematike, računalniške matematike ter teoretične mehanike, usposobiti za te naloge.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
sposobnost abstrakcije in analize problemov,
sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
sposobnost uporabe znanja v praksi,
sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
vseživljenjsko učenje.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
poznavanje klasičnih in modernih rezultatov na področju teoretične in uporabne matematike ter z matematiko tesno povezanih disciplin (računalništvo, mehanika),
sposobnost razumevanja zahtevnejših matematičnih dokazov,
sposobnost abstrakcije praktičnih problemov,
sposobnost uporabe matematične literature,
sposobnost uporabe različnih matematičnih metod za reševanje konkretnih problemov,
sposobnost programiranja v relevantnih programskih orodjih,
V program se lahko vpiše:
a) diplomant prvostopenjskega študijskega programa Matematika, ali
b) diplomant študijskega programa prve stopnje drugih študijev, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Manjkajoče vsebine določi Študijska komisija glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do največ 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program, ali
c) diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Manjkajoče vsebine določi Študijska komisija glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do največ 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program, ali
d) kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis v magistrski študijski program Matematika upošteva uspeh na študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) ter uspeh pri matematičnih predmetih na prvi stopnji študija. Pri razvrščanju kandidatov za vpis splošni uspeh prinaša 50 % točk in uspeh pri matematičnih predmetih 50 % točk.
Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.
Za vpis v 2. letnik je potrebno opraviti minimalno za 50 kreditnih točk izpitov iz predmetov 1. letnika.
Za ponovni vpis v 1. letnik je potrebno opraviti vsaj za 30 kreditnih točk študijskih obveznosti. Ponavljanje je možno le enkrat v času študija. Zaa ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča študijska komisija.
Za dokončanje študija morajo biti opravljene vse obveznosti pri vpisanih predmetih, zaključni magistrski izpit, skladno s pravili pripravljeno in oddano magistrsko delo ter uspešno opravljen javni zagovor magistrskega dela.
Program ni razdeljen na dele. Programa ni možno zaključiti drugače kot v celoti.
Študij poteka preko predavanj, vaj, seminarjev in izpitov v urejenem ter sproščenem okolju na Oddelku za matematiko.
Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v dobro opremljenih prostorih Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.
Študij poteka v prijetnem vzdušju Oddelka za matematiko in temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.
Kakovost študija se odraža v: zadovoljstvu študentov in diplomantov tako s študijem samim kot s pridobljenim znanjem, ki se kaže tudi v primerjalnih raziskavah v slovenskem merilu, zadovoljstvu zaposlovalcev z našimi diplomanti, dobri pripravljenosti naših diplomantov na študij v tujini, številnih naših diplomantih, ki tudi kot profesorji in raziskovalci delujejo na uglednih univerzah in inštitutih po svetu, ter ne nazadnje mednarodnem ugledu slovenske (raziskovalne) matematike.
O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.
Magistrski program Matematika je primerljiv npr. s programi
Karlove univerze v Pragi, Češka republika
Univerze v Wisconsinu – Madison, ZDA
Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, Avstija
in številnimi drugimi.
Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erazmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu in Univerze v Trstu.
- KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
- ISCED: matematika in statistika (46)
- KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
- KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 8
- Raven EOK: 7
- Raven EOVK: Druga stopnja
Zaključni izpit obsega tri vprašanja. Prvi dve iz matematične analize in iz algebre sta iz osnovnih (predvsem prvostopenjskih) matematičnih znanj. Tretje vprašanje kandidat izbere glede na svojo specializacijo izmed vseh področij študija (analiza, algebra, geometrija in topologija, verjetnost in statistika, numerična matematika, diskretna matematika in računalniška matematika). Vprašanja so zajeta iz vnaprej pripravljenega seznama izpitnih vprašanj.
Študentke in študentje magistrskega študijskega programa Matematika lahko drugi letnik študija opravijo na Univerzi v Trstu in si s tem pridobijo dve magistrski diplomi in dva strokovna naslova – Magister/magistrica matematike na Univerzi v Ljubljani ter Laurea Magistrale in Matematica na Univerzi v Trstu, s čimer si razširijo matematično obzorje in povečajo svoje zaposlitvene možnosti. Tržaška matematika slovi po tradicionalni visoki kakovosti, še zlasti na področjih zavarovalniške in finančne matematike ter algebraične geometrije. Študenti magistrskega programa iz matematike v Trstu lahko opravljajo tudi izpite iz predmetov, ki se izvajajo na Mednarodni šoli za napredne študije - International School for Advanced Studies (SISSA) v Trstu. Ta je tesno povezana s svetovno znanim Mednarodnim centrom Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP), ki se nahaja v bližnjem Miramaru. Skupaj lahko ponudijo številne zahtevnejše predmete iz različnih matematičnih področij, ki so povezana s teoretično fiziko.
Dogovor o izvedbi študijskih programov za pridobitev dvojnega magisterija Magister/magistrica matematike in Laurea Magistrale in Matematica.
Razpis programa dvojnega magisterija Ljubljana-Trst za leto 2022/2023.
Predmetnik
P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS
1. sem. | 2. sem. | ||
---|---|---|---|
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Splošni izbirni predmeti | 6 | 0/0 | 3/2 |
Splošni izbirni predmeti | 6 | 3/2 | 0/0 |
Strokovni izbirni predmeti iz skupin M1-M5, R1 in O | 24 | 0/0 | 12/8 |
Strokovno izbirni predmeti iz skupin M1-M5, R1 in O | 24 | 12/8 | 0/0 |
1. sem. | 2. sem. | ||
---|---|---|---|
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Magistrsko delo in magistrski izpit | 25 | 0/0 | 0/0 |
Matematični seminar | 3 | 1/0 | 1/0 |
Splošni izbirni predmet | 4 | 0/0 | 2/1 |
Splošni izbirni predmeti | 16 | 7/6 | 0/0 |
Strokovni izbirni predmeti iz skupin M1-M5, R1 in O | 12 | 6/4 | 0/0 |
Izbirni predmeti M1 Analiza in mehanika | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Analitična mehanika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Dinamični sistemi | 6 | 3/2 | 0/0 |
Funkcionalna analiza | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz analize | 6 | 3/2 | 0/0 |
Kompleksna analiza | 6 | 3/2 | 0/0 |
Mehanika deformabilnih teles | 6 | 3/2 | 0/0 |
Mehanika fluidov | 6 | 3/2 | 0/0 |
Mehanika kontinuuma | 6 | 3/2 | 0/0 |
Parcialne diferencialne enačbe | 6 | 3/2 | 0/0 |
Specialne funkcije | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teorija mere | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teorija operatorjev | 6 | 3/2 | 0/0 |
Uvod v C* algebre | 6 | 3/2 | 0/0 |
Uvod v funkcionalno analizo | 6 | 3/2 | 0/0 |
Uvod v harmonično analizo | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbirni predmeti M2 Algebra in diskretna matematika | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Izbrana poglavja iz algebre | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz diskretne matematike 1 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz diskretne matematike 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Kardinalna aritmetika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Kombinatorika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Komutativna algebra | 6 | 3/2 | 0/0 |
Logika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Neasociativna algebra | 6 | 3/2 | 0/0 |
Nekomutativna algebra | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teorija grafov | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teorija grup in polgrup | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teorija števil | 6 | 3/2 | 0/0 |
Uporabna diskretna matematika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Urejenostne algebrske strukture | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbirni predmeti M3 Geometrija in topologija | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Algebraična topologija 1 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Algebraična topologija 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Analiza na mnogoterostih | 6 | 3/2 | 0/0 |
Diferencialna geometrija | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz topologije | 6 | 3/2 | 0/0 |
Konveksnost | 6 | 3/2 | 0/0 |
Liejeve grupe | 6 | 3/2 | 0/0 |
Riemannove ploskve | 6 | 3/2 | 0/0 |
Uvod v algebraično geometrijo | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbirni predmeti M4 Numerična matematika | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Iterativne numerične metode v linearni algebri | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz numerične matematike | 6 | 3/2 | 0/0 |
Numerična aproksimacija in interpolacija | 6 | 3/2 | 0/0 |
Numerična integracija in navadne diferencialne enačbe | 6 | 3/2 | 0/0 |
Numerične metode za linearne sisteme upravljanja | 6 | 3/2 | 0/0 |
Numerično reševanje parcialnih diferencialnih enačb | 6 | 3/2 | 0/0 |
Računalniško podprto geometrijsko oblikovanje | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbirni predmeti M5 Verjetnost, statistika in finančna matematika | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Aktuarska matematika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Bayesova statistika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Časovne vrste | 6 | 3/2 | 0/0 |
Ekonometrija | 6 | 3/2 | 0/0 |
Finančna matematika 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Finančna matematika 3 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz finančne matematike 1 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz finančne matematike 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz teorije iger | 6 | 3/2 | 0/0 |
Modeliranje s slučajnimi procesi | 6 | 3/2 | 0/0 |
Numerične metode v finančni matematiki | 6 | 3/2 | 0/0 |
Optimizacija v financah | 6 | 3/2 | 0/0 |
Rieszovi prostori v matematični ekonomiji | 6 | 3/2 | 0/0 |
Slučajni procesi 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Slučajni procesi 3 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Statistika 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Verjetnost 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbirni predmeti R1 Računalniška matematika | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Izbrana poglavja iz optimizacije | 6 | 3/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz računalniške matematike | 6 | 3/2 | 0/0 |
Matematika z računalnikom | 6 | 3/2 | 0/0 |
Napredno strojno učenje | 6 | 3/2 | 0/0 |
Optimizacija 2 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Podatkovne strukture in algoritmi 3 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Računska zahtevnost | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teorija izračunljivosti | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teorija programskih jezikov | 6 | 3/2 | 0/0 |
Ostalo, izbirni predmeti | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Astronomija * | 7 | 2/1 | 2/1 |
Delovna praksa 1 | 6 | 0/0 | 1/0 |
Delovna praksa 2 | 6 | 0/0 | 1/0 |
Matematični modeli v biologiji | 6 | 3/2 | 0/0 |
Matematika v industriji | 6 | 2/0 | 0/0 |
Moderna fizika | 6 | 3/2 | 0/0 |
Teoretična fizika | 7 | 4/2 | 0/0 |
Študent mora opraviti vsaj enega od predmetov Teorija mere ali Uvod v funkcionalno analizo.
Izbiro predmetov potrdi Študijska komisija Oddelka za matematiko.