Magistrski študijski program 2. stopnje Matematika

Magistrandi se lahko vključijo v razvojno delo v gospodarstvu ali začnejo z raziskovalnim delom na področju matematike ali računalniške matematike.

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Matematika je diplomirane matematike, ki se želijo vključiti v razvojno delo v gospodarstvu ali pričeti z lastnim raziskovalnim delom na področju matematike, računalniške matematike ter teoretične mehanike, usposobiti za te naloge.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

• sposobnost abstrakcije in analize problemov,
• sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v (mednarodni) skupini,
• sposobnost kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov,
• sposobnost nadaljnjega samostojnega izobraževanja in spremljanja literature.

Predmetnospecifične kompetence:

• poznavanje klasičnih in modernih rezultatov na področju teoretične in uporabne matematike ter z matematiko tesno povezanih disciplin (računalništvo, mehanika),
• sposobnost razumevanja zahtevnejših matematičnih dokazov,
• sposobnost abstrakcije praktičnih problemov,
• sposobnost uporabe matematične literature,
• sposobnost uporabe različnih matematičnih metod za reševanje konkretnih problemov,
• sposobnost programiranja v relevantnih programskih orodjih.

V magistrski študijski program 2. stopnje Matematika se lahko vpiše:
a) Diplomant prvostopenjskega študijskega programa Matematika.
b) Diplomant študijskega programa prve stopnje drugih študijev, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Manjkajoče vsebine določi Študijska komisija Oddelka za matematiko glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do največ 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
c) Diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Manjkajoče vsebine določi Študijska komisija Oddelka za matematiko glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do največ 60 kreditnih točk po ECTS. Kandidat jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
d) Kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis v magistrski študijski program Matematika upošteva rezultat izbirnega izpita (50 %) in povprečna ocena vseh predmetov na študiju 1. stopnje, vključno z vsemi diferencialnimi izpiti, ki jih je morda kandidat moral opraviti za vpis na želeni program (50 %).

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija Oddelka za matematiko na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljena znanja in vsebino teh znanj.
Pri priznavanju posameznega predmeta bo Študijska komisija Oddelka za matematiko upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da Študijska komisija Oddelka za matematiko ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.

Študent lahko do največ 10 kreditnih točk zbere z raziskovalnim delom z objavo znanstvenega dela.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Za vpis v 2. letnik je potrebno opraviti minimalno za 50 ECTS izpitov iz predmetov 1. letnika.

Pogoji za ponavljanje letnika: Za ponovni vpis v 1. letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS). Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi druge stopnje. Študenti lahko prehajajo v študijske programe druge stopnje tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004.

Prehodi so možni med študijskimi programi:
- ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
- med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa v katerega prehaja.

Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik tega študijskega programa.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.
Pri prehodih se lahko priznavajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu,
- neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili.
O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča Študijska komisija Oddelka za matematiko.

Za dokončanje študija morajo biti opravljene vse obveznosti pri vpisanih predmetih, zaključni magistrski izpit, skladno s pravili pripravljeno in oddano magistrsko delo ter uspešno opravljen javni zagovor magistrskega dela.

Program ni razdeljen na dele. Programa ni možno zaključiti drugače kot v celoti.

• KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
• ISCED: matematika in statistika (46)
• KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
• KLASIUS-P-16: Matematika (0541)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 8
• Raven EOK: 7
• Raven EOVK: Druga stopnja

Študentke in študentje magistrskega študijskega programa Matematika lahko drugi letnik študija opravijo na Univerzi v Trstu in si s tem pridobijo dve magistrski diplomi in dva strokovna naslova – Magister/magistrica matematike na Univerzi v Ljubljani ter Laurea Magistrale in Matematica na Univerzi v Trstu, s čimer si razširijo matematično obzorje in povečajo svoje zaposlitvene možnosti. Tržaška matematika slovi po tradicionalni visoki kakovosti, še zlasti na področjih zavarovalniške in finančne matematike ter algebraične geometrije. Študenti magistrskega programa iz matematike v Trstu lahko opravljajo tudi izpite iz predmetov, ki se izvajajo na Mednarodni šoli za napredne študije - International School for Advanced Studies (SISSA) v Trstu. Ta je tesno povezana s svetovno znanim Mednarodnim centrom Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP), ki se nahaja v bližnjem Miramaru. Skupaj lahko ponudijo številne zahtevnejše predmete iz različnih matematičnih področij, ki so povezana s teoretično fiziko.

Dogovor o izvedbi študijskih programov za pridobitev dvojnega magisterija Magister/magistrica matematike in Laurea Magistrale in Matematica.

Razpis programa dvojnega magisterija Ljubljana-Trst za leto 2026/2027.