Interdisciplinarni magistrski študijski program 2. stopnje Računalništvo in matematika

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa 2. stopnje Računalnitvo in matematika je diplomirane računalničarje in matematike, ki se želijo vključiti v razvojno delo v gospodarstvu ali pričeti z lastnim raziskovalnim delom na področju računalniške matematike usposobiti za te naloge.
Diplomanti so usposobljeni za delo na razvoju informacijskih tehnologij, za raziskovalno delo na področju matematike in računalništva, to jim tudi pomaga pri osvajanju novih znanj v hitro razvijajoči se računalniški znanosti.

Diplomant si pridobi naslednje splošne kompetence:
sposobnost abstrakcije in analize problemov,
sposobnost sinteze in kritične presoje rešitev,
sposobnost uporabe znanja v praksi,
sposobnost posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja,
sposobnost iskanja virov in kritične presoje informacij,
sposobnost samostojnega strokovnega dela in dela v (mednarodni) skupini,
razvijanje profesionalne odgovornosti in etičnosti.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
poglobljena usposobljenost na področju teoretičnega računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega osnovna in napredna teoretska znanja, praktična znanja in veščine, bistvene tako za področje računalništva kot matematike,
prevedba praktičnih problemov v jezik matematike in teoretičnega računalništva in kvalitativna analiza tako pridobljenih matematičnih problemov,
razvoj algoritmov za reševanje danih problemov in njihova implementacija v ustreznih programskih okoljih,
poglobljena analiza in predstavitev rezultatov,
razumevanje in sposobnost umeščanja računalniških in informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna matematika, organizacijske vede itd.),
praktično znanje in veščina pri uporabi programske opreme, strojne opreme in informacijskih tehnologij,
diplomant druge stopnje je sposoben samostojno opravljati tudi zahtevne razvojne in organizacijske naloge na svojih področjih in sodelovati s strokovnjaki drugih področij pri reševanju kompleksnih nalog in problemov,

V program se lahko vpiše, kdor je končal:

(a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij računalništva ali informatike, matematike, finančne matematike, pedagoške matematike, statistike, fizike, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;

(b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil vse študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi študijska komisija in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena dosežena na študiju 1. stopnje (50 %) in rezultat izbirnega izpita iz obeh področij, v kateri sodi študijski program (50 %).

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija na Oddelku za matematiko.FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija na Oddelku za matematiko.FMF upoštevala naslednja merila:
primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija na Oddelku za matematiko.FMF ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu, ki bo priznan. Pri tem se uporablja Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejet na seji Senata Univerze v Ljubljani 29. maja 2007.

Znanje se večinoma preverja s pisnim in/ali ustnim izpitom ter ocenjuje z ocenami 1–5 (negativno) in 6–10 (pozitivno). Predhodno znanje se upošteva na podlagi vsebinske primerjave.
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1–10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 1–5 pa negativne ocene.

Za vpis v 2. letnik je potrebno opraviti za vsaj 54 ECTS iz predmetov 1. letnika.
Za ponovni vpis v 1. letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS kreditov).

O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča študijska komisija.

Skupaj študent zbere 120 kreditnih točk. Od tega:
2 obvezna predmeta v 1. letniku: Programiranje in Algoritmi (12 kreditnih točk)
5 strokovnih izbirnih računalniških predmetov (30 kreditnih točk)
7 strokovnih izbirnih matematičnih predmetov, vsaj 3 iz skupine A (42 kreditnih točk)
1 strokovni matematični ali računalniški predmet (6 kreditnih točk)
splošne izbirne vsebine (12 kreditnih točk)
Seminar IŠRM v 2. letniku (3 kreditne točke)
Magistrsko delo v 2. letniku (15 kreditnih točk)
Študentovo izbiro predmetov odobri študijska komisija.

Vertikalna in horizontalna povezanost med predmeti 1. in 2. letnika je prevelika, da bi bilo smiselno razmišljati o možnosti posamezne podcelote, ki bi jo lahko zaključil študent.

Študij poteka preko predavanj, vaj, seminarjev in izpitov v urejenem ter sproščenem okolju na Oddelku za matematiko.
Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v dobro opremljenih prostorih Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.
Študij poteka v prijetnem vzdušju Oddelka za matematiko in temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.

Kakovost študija se odraža v: zadovoljstvu študentov in diplomantov tako s študijem samim kot s pridobljenim znanjem, ki se kaže tudi v primerjalnih raziskavah v slovenskem merilu, zadovoljstvu zaposlovalcev z našimi diplomanti, dobri pripravljenosti naših diplomantov na študij v tujini, številnih naših diplomantih, ki tudi kot profesorji in raziskovalci delujejo na uglednih univerzah in inštitutih po svetu, ter ne nazadnje mednarodnem ugledu slovenske (raziskovalne) matematike.
O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.
Magistrski program Matematika je primerljiv npr. s programi
Karlove univerze v Pragi, Češka republika
Univerze v Wisconsinu – Madison, ZDA
Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, Avstija
in številnimi drugimi.
Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erazmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu in Univerze v Trstu.

• KLASIUS-SRV: Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
• ISCED: matematika in statistika (46)
• KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
• KLASIUS-P-16: Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika (0588)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 8
• Raven EOK: 7
• Raven EOVK: Druga stopnja