Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika

Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Fizikalna merilna tehnika je usposobiti strokovnjake, ki bodo sposobni uporabljati pridobljeno fizikalno-tehnično znanje v delovnem procesu v tehnološkem, merilnem, diagnostičnem, računalniško-modelnem sektorju gospodarstva in drugje. Študij je praktično usmerjen in namenjen usposabljanju strokovnjakov v raziskovalnih in industrijskih laboratorijih in drugih ustanovah, ki pri delu uporabljajo visokotehnološko opremo.

S študijem na programu Fizikalna merilna tehnika se pridobi:

pregledno znanje osnovnih fizikalnih zakonov,
poznavanje najpomembnejših področij fizike,
splošno razumevanje naravnih pojavov,
sposobnost matematičnega modeliranja in reševanja fizikalnih problemov,
razumevanje fizikalnega ozadja merskih postopkov in tehnik,
uporaba računalnika pri vodenju procesov in kvantitativni analizi problemov,
obvladovanje merskih metod in statistične obdelave podatkov,
sposobnost dela v merilnem laboratoriju,
analiza in predstavitev rezultatov,
splošno tehnično znanje,
sposobnost abstrakcije in analize problemov,
sposobnost strokovnega dela v skupini,
sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature in informacij na spletu,
sposobnost razumevanja tehnoloških procesov,
sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
sposobnost uporabe znanja v praksi,
sposobnost komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin v okviru strokovne javnosti.

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo,

c) kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:

splošni uspeh pri maturi (20 % točk)
uspeh iz matematike pri maturi (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
povprečni uspeh iz fizike pri maturi ali v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval (30 % točk);
kandidati iz točke b) izbrani glede na:

splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
uspeh iz predmeta matematika pri poklicni maturi oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri poklicni maturi (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
uspeh iz fizike v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval (30 % točk);
kandidati iz točke c) pa izbrani glede na:

splošni uspeh pri zaključnem izpitu (20 % točk)
uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
uspeh iz fizike v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval (30 % točk).
Kandidati iz točke b) in c), ki v štiriletnem srednješolskem programu niso imeli predmeta fizika, se izberejo glede na:

splošni uspeh pri poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (30 % točk)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk)
uspeh iz matematike pri poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (40 % točk).

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Fizika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala dokumente, ki jih je v zvezi s priznavanjem znanja sprejel Senat Univerze v Ljubljani na seji dne 29.5. 2007 in so dosegljivi na naslovu:
http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/pravilnik_o_postopku_in_merilih_za_priznavanje_neformalno_pridobljenega_znanja_in_spretnosti.aspx.

Pri priznavanju doseženega znanja se upošteva:

primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s 138. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.

Predmeti Projektno delo 1 in 2 se ocenjujejo z oceno opravil/ni opravil.

Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov in obvezno opravljene naslednje izpite:

za vpis v 2. letnik: Fizika 1, Matematika 1, Praktikum merilne tehnike 1 in 2 in skupno vsaj 54 ECTS,
za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Fizika 2, Matematika 2, Praktikum merilne tehnike 3 in 4 in skupno vsaj 54 ECTS iz predmetov 2. letnika.
Študijska komisija lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki ne izpolnjuje vseh navedenih pogojev, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v 153. členu Statuta Univerze v Ljubljani.

V skladu s 124. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Podaljšanje statusa študenta obravnava na podlagi pisne prošnje študijska komisija FMF. Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni s 70. členom Zakona o visokem šolstvu in 126. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovi­co obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),

b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Prehodi v visokošolski program Fizikalna merilna tehnika so možni, če sta izpolnjena naslednja splošna pogoja:

izpolnjevanje splošnih pogojev za vpis in
število razpoložljivih študijskih mest.

Možen je prehod iz starih univerzitetnih študijskih programov, pri čemer se na podlagi doseženih kreditnih točk v predhodnem programu določi, v kateri letnik se lahko kandidat vpiše. Pri priznavanju izpitov odloča študijska komisija OF FMF. Tako je na primer možen prehod iz univerzitetnega programa Fizika. Možen je tudi prehod iz starega visokošolskega strokovnega programa Fizikalna merilna tehnika.
Možen je tudi prehod iz novosprejetih bolonjskih programov Fizika, Astronomska smer in Izobraževalna smer.
Pri priznavanju izpitov v obeh primerih se uporablja dogovorjen ključ.

Pri enakih pogojih kot pri prejšnji točki je možen tudi prehod iz primerljivih študijskih programov področja fizika na drugih univerzah, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis na univerzitetni študij. O pogojih za dokončanje študija odloča študijska komisija OF FMF.

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, opraviti praktično usposabljanje in ga zagovarjati, kar znese v skupnem obsegu 180 ECTS.

• KLASIUS-SRV: Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
• ISCED: vede o neživi naravi (44)
• KLASIUS-P: Fizika (4411)
• KLASIUS-P-16: Fizika (0533)
• Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
• Raven SOK: 7
• Raven EOK: 6
• Raven EOVK: Prva stopnja