Diplomanti lahko najdejo zaposlitev praktično v vseh panogah tržnega in nepridobitnega sektorja, saj je računalniška tehnologija v današnji družbi nepogrešljiva. Zlasti so usposobljeni za delovna mesta, ki zahtevajo dobro poznavanje računalništva, predvsem programiranja in na delovnih mestih, ki poleg tega zahtevajo strokovno matematično znanje. Predvidevamo, da se bodo diplomanti zaposlovali na področju dela v informacijski tehnologiji in znanosti, kjer bodo zaradi dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja novih spoznanj in dosežkov.
Interdisciplinarni univerzitetni študijski program 1. stopnje Računalništvo in matematika
Interdisciplinarni univerzitetni študijski program Računalništvo in matematika izvajamo skupaj s Fakulteto za računalništvo in informatiko. Namenjen je usposabljanju v teoretičnih osnovah računalništva in z njimi povezanimi modernimi vejami diskretne in računalniške matematike. Diplomanti imajo široko pregledno znanje osnov informatike in računalništva ter so zmožni obvladovati in kasneje tudi razvijati nove dosežke na tem področju. Diplomanti imajo tudi ustrezno predznanje za prehod na nova interdisciplinarna področja, pri katerih je potrebno obvladovanje teoretičnega računalništva in ustreznih matematičnih podlag, kot so na primer nekatere vede s področja biotehnologij, biomedicine, teoretične kemije itd. Diplomant pridobi sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v skupini ter temeljna znanja, ki so potrebna za študij na drugi stopnji.
Interdisciplinarni univerzitetni študijski program Računalništvo in matematika je namenjen usposabljanju v teoretičnih osnovah računalništva in z njimi povezanimi modernimi vejami diskretne in računalniške matematike. Diplomanti imajo široko pregledno znanje osnov informatike in računalništva in so zmožni obvladovati in kasneje tudi razvijati nove dosežke na tem področju. Ta študij med drugim zagotavlja kontinuiteto na področju produciranja visoko usposobljenih kadrov, ki so potrebni pri delu z novimi tehnologijami, ki jih danes še ne poznamo in ki so sposobni nadaljevati in širiti raziskovalno in inovativno dejavnost na področju računalništva in računalniške matematike. Diplomanti imajo tudi ustrezno predznanje za prehod na nova interdisciplinarna področja, pri katerih je potrebno obvladovanje teoretičnega računalništva in ustreznih matematičnih podlag, kot so na primer nekatere vede s področja biotehnologij (na primer področje genetike in bioinformatike), biomedicine, teoretične kemije itd.
Diplomanti so usposobljeni za delo na razvoju informacijskih tehnologij, za raziskovalno delo na področju matematike in računalništva, ta solidna osnova pa jim tudi pomaga pri osvajanju novih znanj v hitro razvijajoči se računalniški znanosti.
Diplomant si pridobi naslednje splošne kompetence:
sposobnost abstrakcije in analize problemov,
sposobnost sinteze in kritične presoje rešitev,
sposobnost uporabe znanja v praksi,
sposobnost posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja,
sposobnost iskanja virov in kritične presoje informacij,
sposobnost samostojnega strokovnega dela in dela v (mednarodni) skupini,
razvijanje profesionalne odgovornosti in etičnosti.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:
temeljna usposobljenost na področju teoretičnega računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega osnovna teoretska znanja, praktična znanja in veščine, bistvene za interdisciplinarni študij računalništva in matematike,
prevedba praktičnih problemov v jezik matematike in teoretičnega računalništva in kvalitativna analiza tako pridobljenih matematičnih problemov,
izdelava algoritmov za reševanje problemov, implementacija razvitih algoritmov v ustreznih programskih okoljih,
analiza in predstavitev rezultatov,
razumevanje in sposobnost umeščanja računalniških in informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna matematika, organizacijske vede itd.),
praktično znanje in veščina pri uporabi programske opreme, strojne opreme in informacijskih tehnologij,
diplomant prve stopnje je sposoben samostojno opravljati manj zahtevne in zahtevne razvojne inženirske in organizacijske naloge na svojih področjih,
temeljna usposobljenost na področjih računalništva in matematike, ki omogoča nadaljevanje študija na drugi stopnji.
V program se lahko vpiše
(a) kdor je opravil splošno maturo, ali
(b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika, če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta. Izbirni predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal pri poklicni maturi,
(c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.
NOVO: Od vključno študijskega leta 2025/26 dalje bodo veljali naslednji spremenjeni pogoji.
V prvostopenjski interdisciplinarni univerzitetni študijski program Računalništvo in matematika se lahko vpiše:
(a) kdor je opravil splošno maturo,
(b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: elektrotehnik, geodetski tehnik, geotehnik, gradbeni tehnik, kemijski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, metalurški tehnik, okoljevarstveni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik mehatronike, tehnik računalništva in izpit iz splošne mature iz predmeta matematika; če je kandidat ta predmet že opravil na poklicni maturi, pa iz kateregakoli predmeta splošne mature, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi,
(c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) in c) izbrani glede na:
• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (60 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk),
• uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Kandidati iz točke b) izbrani glede na:
• splošni uspeh pri poklicni maturi (30 % točk),
• uspeh pri maturitetnem predmetu (30 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk),
• uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Znanje se večinoma preverja s pisnim in/ali ustnim izpitom ter ocenjuje z ocenami 1–5 (negativno) in 6–10 (pozitivno). Predhodno znanje se upošteva na podlagi vsebinske primerjave.
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja urejata Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu FRI in Izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1–10, pri čemer so ocene 6–10 pozitivne, 1–5 pa negativne.
V 2. letnik se lahko vpišejo študenti, ki so opravili obveznosti v obsegu vsaj 53 kreditnih točk. V 3. letnik se lahko vpišejo študenti, ki so opravili vse obveznosti 1. letnika ter vsaj 53 kreditnih točk iz 2. letnika.
Pri tujih študentih je dodaten pogoj za vpis v 2. letnik opravljen izpit iz znanja slovenščine.
Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 kreditnih točk),
vse obveznosti iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija. Za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Prehod je v sladu z Merili za prehode med študijskimi programi možen iz študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Prehajanje iz drugih programov je možno po prvem letniku študija.
Pogoji za prehod na interdisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje Računalništvo in matematika iz drugega programa so:
izpolnjeni pogoji za vpis v program,
ustrezni organ sodelujočih fakultet na podlagi primerjave programov opredeli obveznosti, ki so mu priznane in letnik, v katerega se kandidat lahko vpiše ter o tem izda sklep.
Prehajanje v druge programe je možno na podlagi določil, ki so veljavna za take programe.
Prehod iz programov na Fakulteti za matematiko in fiziko
Prehod na program je možen po prvem in po drugem letniku študija na FMF.
Po prvem letniku je prehod možen, če ima kandidat na programu Matematika (UN) opravljene predmete Analiza 1, Algebra 1, Logika in množice, Uvod v programiranje in Računalniški praktikum. Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpite iz predmetov Diskretne strukture 2, Osnove digitalnih vezij in Osnove podatkovnih baz na programu Računalništvo in matematika.
Po drugem letniku programa je prehod možen, če ima kandidat na programu Matematika (UN) opravljene vse navedene predmete iz prvega letnika ter predmete Analiza 2 oz. Analiza 2a in Analiza 2b, Programiranje 1, Programiranje 2 in Diskretna matematika 1. Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpite iz predmetov Algoritmi in podatkovne strukture, Arhitektura računalniških sistemov, Optimizacijske metode, Principi programskih jezikov, Operacijski sistemi in Računalniške komunikacije na programu Računalništvo in matematika.
Prehod iz drugih programov na Fakulteti za računalništvo in informatiko
Prehod na program je možen po prvem in po drugem letniku študija na FRI.
Po prvem letniku je prehod možen, če ima kandidat na programu Računalništvo in informatika (UN) opravljene predmete: Osnove programiranja, Osnove matematične algebre, Diskretne strukture, Osnove digitalnih vezij, Programiranje in algoritmi, Linearna algebra, Računalniške komunikacije in Osnove podatkovnih baz. Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpita iz Analize 2 in Diskretnih struktur 2 na programu Računalništvo in matematika.
Po drugem letniku programa je prehod možen, če ima kandidat opravljene na programu Računalništvo in informatika (UN) vse navedene predmete iz prvega letnika in skupne predmete drugega letnika (Algoritmi in podatkovne strukture, Arhitektura računalniških sistemov, Osnove umetne inteligence in Operacijski sistemi). Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpite iz Analize 3, Kombinatorike in Optimizacijskih metod na programu Računalništvo in matematika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite in druge študijske obveznosti vključno z diplomskim delom v obsegu 180 kreditnih točk.
Študijski program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. Študij je enovit.
Študij poteka preko predavanj, vaj, seminarjev in izpitov v urejenem ter sproščenem okolju.
Predavanja in vaje so pretežno v dopoldanskem času in potekajo v dobro opremljenih prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko UL na Večni poti 113 ter Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko UL na Jadranski 21 v Ljubljani.
Študij poteka v prijetnem vzdušju, ki temelji na sproščenih medosebnih odnosih, ki vladajo med profesorji, asistenti in študenti. Tako med vrstniki študenti kot tudi med asistenti in profesorji študent vedno najde sogovornika, ki je pripravljen pomagati. V takem okolju postane zahteven študij izziv in užitek.
Kakovost študija se odraža v: zadovoljstvu študentov in diplomantov tako s študijem samim kot s pridobljenim znanjem, ki se kaže tudi v primerjalnih raziskavah v slovenskem merilu, zadovoljstvu zaposlovalcev z našimi diplomanti, dobri pripravljenosti naših diplomantov na študij v tujini, številnih naših diplomantih, ki tudi kot profesorji in raziskovalci delujejo na uglednih univerzah in inštitutih po svetu, ter ne nazadnje mednarodnem ugledu slovenske (raziskovalne) matematike.
O kakovosti študija govori tudi dejstvo, da je študij na našem oddelku povsem enakovreden študiju na dobrih ali celo najboljših univerzah po svetu. Veliko naših profesorjev se je šolalo in/ali delalo na uglednih tujih univerzah. Naša Fakulteta ima razvejano raziskovalno sodelovanje s številnimi prestižnimi univerzami iz vsega sveta, kar dokazujejo mnogoteri obiski naših profesorjev na tujih institucijah in redna gostovanja tujih strokovnjakov pri nas.
Program Računalništvo in matematika je primerljiv npr. s programi
Karlove univerze v Pragi, Češka republika
University of Wisconsin - School of Education, ZDA
University of Cambridge - Faculty of Education, Velika Britanija
in številnimi drugimi.
Naša fakulteta ima razvejano mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. V okviru programa Erazmus naši študentje redno obiskujejo tuje univerze. V preteklih letih so naši študentje gostovali na primer na Univerzi v Padovi, ETH Zürich, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi v Amsterdamu, Univerzi na Dunaju, Univerzi v Konstanzu in Univerzi Kantabrije v Santanderju. Vsako leto nekaj tujih študentov pride tudi na študij matematike v Ljubljano. Pri nas so tako študirali študenti iz Karlove univerze v Pragi, Univerze Zahodne Bohemije v Plznu, Univerze Komenskega v Bratislavi, Tehnične univerze v Berlinu, Univerze v Karlsruheju, Univerze v Bonnu in Univerze v Trstu.
- KLASIUS-SRV: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
- ISCED: matematika in statistika (46) , računalništvo (48)
- KLASIUS-P: Matematika (podrobneje neopredeljeno) (4610)
- KLASIUS-P-16: Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika (0588)
- Frascati: Naravoslovno-matematične vede (1)
- Raven SOK: 7
- Raven EOK: 6
- Raven EOVK: Prva stopnja
Predmetnik
P = število ur predavanj in seminarjev na teden
V = število ur teoretičnih in laboratorijskih vaj na teden
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS
1. sem. | 2. sem. | ||
---|---|---|---|
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Analiza 1 | 7 | 3/3 | 0/0 |
Analiza 2 | 7 | 0/0 | 3/3 |
Arhitektura računalniških sistemov | 6 | 0/0 | 3/2 |
Diskretne strukture 1 | 6 | 3/3 | 0/0 |
Diskretne strukture 2 | 6 | 0/0 | 3/3 |
Linearna algebra | 10 | 2/2 | 2/2 |
Osnove digitalnih vezij | 6 | 3/2 | 0/0 |
Programiranje 1 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Programiranje 2 | 6 | 0/0 | 3/2 |
1. sem. | 2. sem. | ||
---|---|---|---|
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Algoritmi in podatkovne strukture 1 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Algoritmi in podatkovne strukture 2 | 6 | 0/0 | 3/2 |
Analiza 3 | 5 | 2/2 | 0/0 |
Izbrana poglavja iz matematike | 5 | 0/0 | 2/2 |
Izračunljivost in računska zahtevnost | 6 | 3/2 | 0/0 |
Kombinatorika | 7 | 3/3 | 0/0 |
Optimizacijske metode | 7 | 0/0 | 3/3 |
Osnove podatkovnih baz | 6 | 3/2 | 0/0 |
Principi programskih jezikov | 6 | 0/0 | 3/2 |
Računalniške komunikacije | 6 | 0/0 | 3/2 |
1. sem. | 2. sem. | ||
---|---|---|---|
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Diplomski seminar | 4 | 0/0 | 0/0 |
Modulski izbirni predmet 1/3 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Modulski izbirni predmet 2/3 | 6 | 3/2 | 0/0 |
Modulski izbirni predmet 3/3 | 6 | 0/0 | 3/2 |
Numerične metode | 7 | 3/3 | 0/0 |
Osnove umetne inteligence | 6 | 3/2 | 0/0 |
Splošno izbirni predmet | 10 | 2/2 | 2/2 |
Strokovno izbirni predmet FMF | 5 | 0/0 | 3/2 |
Verjetnostni račun in statistika | 10 | 2/2 | 2/2 |
Informatika (modul) | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Elektronsko poslovanje | 6 | 3/2 | 0/0 |
Razvoj informacijskih sistemov | 6 | 0/0 | 4.33/0.67 |
Tehnologija upravljanja podatkov | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Programska oprema (modul) | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Analiza algoritmov in hevristično reševanje | 6 | 0/0 | 3.67/1.33 |
Postopki razvoja programske opreme | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Sistemska programska oprema | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Računalniški sistemi in omrežja (modul) | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Brezžična in mobilna omrežja | 6 | 0/0 | 3.67/1.33 |
Modeliranje računalniških omrežij | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Porazdeljeni sistemi | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Umetna inteligenca (modul) | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Inteligentni sistemi | 6 | 3.4/1.6 | 0/0 |
Umetno zaznavanje | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Uvod v odkrivanje znanj iz podatkov | 6 | 0/0 | 4.33/0.67 |
Medijske tehnologije (modul) | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Multimedijski sistemi | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Programiranje specifičnih platform | 6 | 0/0 | 3/2 |
Računalniška grafika in tehnologija iger | 6 | 3.67/1.33 | 0/0 |
Strokovni izbirni predmeti FMF | |||
---|---|---|---|
1. sem. | 2. sem. | ||
Predmet | ECTS | P/V | P/V |
Afina in projektivna geometrija | 5 | 0/0 | 2/2 |
Algebraične krivulje | 5 | 0/0 | 2/2 |
Finančna matematika 1 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Matematično modeliranje | 5 | 0/0 | 2/2 |
Numerične metode 2 | 5 | 0/0 | 2/2 |
Splošna topologija | 5 | 2/2 | 0/0 |
Teorija iger | 6 | 3/3 | 0/0 |
Teorija kodiranja in kriptografija | 5 | 0/0 | 2/2 |
Uvod v geometrijsko topologijo | 5 | 0/0 | 2/2 |